Že stari rek “Za vsako bolezen rožica raste!” priča, kako so že naši predniki poznali moč narave in ji zaupali. Od mnogih zdravilnih zelišč lahko izpostavimo 11 najučinkovitejših, ki so dostopne v našem okolju. Njihove učinke in pripravke je p. Simon Ašič lepo zapisal v enem najboljših priročnikov za nabiranje zdravilnih zelišč pri nas. Izbranih je 11. najpomembnejših iz naših zelenic:

1. Glog

Glog je popolnoma brez škodljivih stranskih učinkov, četudi ga pijemo več mesecev brez prestanka.

Čaj: čaj se pripravi iz cvetja in lista ali plodov. Sladi se le z medom in pije po požirkih. Plodove se lahko tudi stolče, namaka 8 ur v mrzli vodi, kratko zavre, odcedi in popije 2-3 skodelice na dan po požirkih.

Iz cvetov in plodov lahko se lahko naredi tudi tinktura. Le to pa je bolje da predpiše zdravnik in nadzoruje njeno delovanje.

• Glog krepi in uravnava delovanje srca.
• Učinkovito uravnava krvni tlak, visokega znižuje, pa tudi nizkega zvišuje, če je srce slabotno.
• Pri starih ljudeh zdravi okvare in vnetja srčne mišice.
• Pri motnjah v delovanju srca se veliko bolj obnese kot rdeči naprstec. Pomaga pri številnih boleznih na živčni podlagi, napetosti, razdražljivosti in nespečnostjo.
• Tinktura je izredno zdravilna pri srčni slabosti in jo potrebno jemati v pravilnih odmerkih. Obnese se tudi pri srčni vodenici in poapnenju osrčnika, pri okvari srčnih zaklopk, razširjenem in zamašenem srcu. Glog blaži tudi starostne pojave in motnje v meni.
• Čaj se pije tudi pri vročinskih boleznih: pljučnici, gripi, bronhitisu in zlasti pri srčnem infarktu. Izboljšuje namreč prekrvavitev koronarnega ožilja, da dobijo celice srčne mišice dovolj hrane. Toda samo vztrajna raba vodi k uspehu. Tu se pije zlasti čaj iz cvetja 2-3 skodelice na dan. Sladi se le z medom.
• Tinktura iz jagod deluje tudi proti ledvičnim kamnom, protinu, belemu perilu. 3x dnevno od 10-15 kapljic.

2. Kamilica

Kamilica je neprecenljiv dar narave in je za vse mogoče bolezni in nadloge, za notranjo in zunanjo uporabo, za čaje, kopeli, obkladke, sopare in izlivanja. Vsebuje azolin, eterično olje, ki pomirja.

• Deluje proti bolečinam, vnetjem, nespečnosti, nervozi, slabi prebavi, kožnim boleznim.
• Je v prvi vrsti zdravilo za ženske, zlasti za krče vseh vrst.
• Največkrat uporabljamo tople obkladke proti bolečinam.
• Kamilica preganja kamne, trganje v udih, zlatenico, tesnobo v prsih, menstruacijske težave, gliste. Pest cvetja se namaka 12 ur v 1 litru belega vina na soncu in pije po požirkih. Sluz se hitro razpusti in izloči iz pljuč ali želodca. Zdrobljene kamilice se zmešajo z medom in daljši čas uživajo zjutraj in zvečer po eno čajno žličko te mešanice.
• Za vtiranje pri bulah, oteklinah, zmečkaninah, protinu in revmi odlično pomaga kamilično olje. Nekaj prgišč kamilic se namaka 10 dni v 1. litru olivnega olja na soncu nato pa precedi v steklenice. Prizadeta mesta vsak dan 3-5x matiramo s tem oljem.
• Na mestu izdrtega zoba ali vnetem grlu, se zavretek kamilic grgra in bolečina kmalu poneha, rana se očisti in zaceli.
• Kamilične kopeli pomagajo pri bolečinah v ušesih, očeh, glavobolu, sinusih, granulomih in bronhitisu. Kopeli naj trajajo med 20-30 minut.
• Čaj hitro pomiri želodčne težave že po krajšem rednem pitju, če je vneta sluznica ali celo čir na želodcu. Doda se mu poprovo meto in meliso.
• Pri bruhanju se čaj kamilice odsvetuje.
• Kamilica se koristi tudi kod obkladek ali kopel pri gnojnih ranah in ranah, ki se težko celijo. Na rane se da tudi zmečkano svežo rastlino.
• Pri nas najdete tudi ekološko eterično olje rimske kamilice.

3. Kopriva

Zelo bogata z minerali, zlasti železom, vsebuje vitamin A, C in K.

Iz sveže rastline se iztisne sok, kuha špinačo, juhe in čaje. Zaradi železa prispeva k obnavljanju rdečih krvničk v krvi. Tako oskrbuje telo s kisikom in varuje pred slabokrvnostjo. Učinkuje diuretično in zato jo priporočajo revmatikom.

• Zmanjšuje sečno kislino.
• Kopriva je krepilna, zato jo priporočajo materam po porodu, slabotnim otrokom, rekonvalescentom, tudi rahitičnim otrokom. Pomirja živce.
• Izredna je za dihala. Zato je dobra pri gripah in TBC, da se pljuča hitro očistijo.
• Krepi odpornost proti prehladom.
• Uporabna je pri prebavnih motnjah. Pri oboleli trebušni slinavki, pri jetrnih, žolčnih, vraničnih, želodčnih boleznih je koprivin čaj nepogrešljiv.
• Pri črevesni perforaciji je kopriva na prvem mestu.
• Proti ustnim infekcijam, aftam, vnetju dlesni, angini se čaj grgra.
• Ker spodbuja celično presnovo, se obnese pri obrabi hrustancev. Vsak dan se pije čaj, ki je lahko mešan še s kako drugo rastlino, ali uživa špinačo iz kopriv.
• Korenine: čaj je proti vodenici in proti izpadanju las. Hirajoče ude kopamo v koprivni vodi.
• S koprivami, namočenimi v vodi, škropimo rastlinske uši: 1kg kopriv na 10 l vode; to potem še razredčimo. Je tudi dobro gnojilo.

4. Materina dušica

• Razkužuje dihalne poti, pomirja kašelj, oslovski kašelj, živce, uspava, pospešuje potenje.
• Je krepilo za želodec in živce ter razkužilo.
• Čaj z dodatkom medu pospešuje porod in ga olajšuje.
• Služi pri neredni menstruaciji, motnjah v mehurju in ledvicah.
• Za krepitev oslabelih, živčnih in revmatičnih obolenjih se delajo kopeli; tem se prilije čaj te rastline.
• Ta čaj je nepogrešljiv pri pljučnicah, obolenju bronhijev in gnojenju pljuč.
• Materina dušica, namočena v žganju ali olivnem olju, je učinkovita pri bakterijskih obolenjih črevesja in pljuč. Lahko se jo uporablja za masažo pri revmi, protinu, drhtenju udov, krepitvi možganov in splošni živčni slabosti.
• Pri glavobolu se položi pest dušice pod ruto ali klobuk.

5. Melisa

• Pomirja krče, ureja prebavo, krepi in poživlja srce, razkužuje in celi rane, preprečuje srčni krč in bruhanje na živčni podlagi, pomirja migrene, motnje v prebavi, omedlevice, premočno bitje srca.
• Uporablja se pri neredni menstruaciji in depresijah. Proti nervoznemu glavobolu se čelo in zatilje obloži z listi.
• Pospešuje iztok žolča; to je pomembno, sicer lahko nastanejo kamni.
• Melisa krepi spomin, pričara lepe misli, odganja »črne oblake«, nevrastenije, stiske, fiksne ideje, odganja tesnobo, daje telesu novih moči, deluje proti-krčno.
• Pri nosečnicah preprečuje bruhanje in slabo počutje.
• Melisa, namočena v alkohol ali olivno olje, je dobra za masažo pri revmi, protinu, utrujenosti udov in zmečkaninah.
• Pri slabem počutju si lahko napravimo vrečke suhe melise in jo damo na zaglavje.
• Pri živčnih motnjah se primeša čaju melise še baldrijan.

6. Netresk

• Čaj pospešuje izločanje seča, pri driskah pa zapira.
• Pomaga pri premočni menstruaciji in krvavi griži.
• Prevretek se lahko porabi pri vnetju ušes in pri izcedku. List se zmečka in iztisne v uho. Čez se prekrije s kosmičem vate.
• Kurja očesa, bradavice, sončne pege se nakapa večkrat s sokom. Otrdine prav tako; te se zmehčajo in izginejo.
• Iz listov se naredi obloge pri srbeči mozoljasti koži.
• Sok zdravi tudi opekline in pike žuželk.
• Mazilo se naredi tako da liste natreska cvremo na masti. Le to se uporablja pri opeklinah, ranah, zmečkaninah in podplutbah.

7. Pljučnik

Zaradi kremenčeve kisline, sluzi in kalcijevih soli čaj močno vpliva na pljuča in druge organe, zlasti na dihala. Pomaga namreč pri vseh pljučnih boleznih.

• Pomaga pri katarju dihal, pri kašlju z izmečkom, pri pljučnici, gripi, bronhitisu in pljučni jetiki.
• Pljučnikov čaj zdravi še hripavost in vnetja v grlu, če se poje in grgra.
• Čaj utrjuje tkivo, zavira vnetje, pospešuje izločanje seča, zdravi hemoroide.
• Čaj blaži vnetje sluznice v želodcu in prebavilih, v ustih in žrelu, zdravi drisko in grižo: pije se 3x na dan po 1 skodelico.
• Vpliva tudi na bolezni mehurja in na kamne v mehurju.
• Čajna mešanica za pljuča in bronhije: po dva dela pljučnika in suličastega trpotca ter po en del kopriv in njivske preslice. 1 čajna žlička mešanice se popari s ¼ l kropa in popije po požirkih čez dan 3 skodelice čaja, oslajenega z medom.
• Mlado listje pljučnika se lahko pripravi tudi kot špinačo ali solato.

8. Rman

Zaradi številnih učinkov snovi je rman prav močno zdravilen. Čaj zdravi dihala. Soparo tudi čaj potegnemo v nosnice pri nahodu.

• Vpliva na dotok krvi v srce, ureja kroženje krvi in s tem srčni utrip, zdravi okvaro srčne mišice in angino pectoris. Povečuje odpornost proti boleznim.
• Čaj je zelo zdravilen za črevesje in želodec, odpravlja neješčnost, krče v črevesju in želodcu, vnetje sluznice debelega črevesja, zaprtje, zastoj vode in motnje v jetrih in želodčne krče.
• Ugodno vpliva na sečila, ko zaradi obilnega kalija spodbuja ledvice k delovanju, da izločajo seč, pa jih ne draži; odpravlja katar mehurja, močenje postelje in bolezensko tiščanje na vodo.
• Čaj se ne sladi.
• Rman zmanjšuje težave protina in revme.
• Zadržuje sladkorno bolezen v začetnih fazah.
• Dobro se obnese pri notranjih krvavitvah, krvavem izmečku, krvavitvah iz danke, ledvic, nosa in običajnih ran.
• Za ženske je rman prvovrstno zdravilo zoper vseh tegob, ureja premočno ali prešibko menstruacijo.
• Ta čaj je izvrstna pijača in tudi dobro sredstvo za izpiranje pri belem toku, krčih maternice.
• Pri zobobolu se čaj grgra.
• S čajem se izpirajo rane, udarnine, pike žuželk, polaga se ga kot obloga stolčenega na udarjena in odrgnjena mesta.
• Vino, kuhano z rman pomaga pri neješčnosti, driski, ledvičnih kamnih, mehurju in žolča.
• Deluje proti nespečnosti, živčni napetosti in visokemu tlaku.
• Rman in trpotec, kuhana s svinsko mastjo, dajeta odlično mazilo. Je antiseptik.

9. Smrekovi vršički

Vsi iglavci, bor, brin, jelka, macesen, ruševje in smreka, so bolj ali manj enako zdravilni.

• Iglice ali vršičke se popari s kropom, počaka 5-10 minut in osladi z medom. Čaj blagodejno učinkuje proti kašlju, katarju in drugim boleznim dihal. Čisti kri in zdravi katar mehurja ter povzroča potenje, če se pije v postelji.
• Čaj smrekovih vršičkov prežene utrujenost.
• Sladi se ga le z medom.
• Sopara iz smrekovih vej zaradi terpentinovega olja čisti dihala: zdravi bronhije, bronhialni katar, vnetje grla in pljuč.
• Kopeli iz smrekovih vej pomagajo zoper protin, poživljajo okorele mišice, večajo telesno odpornost in zmogljivost. Vejice in iglice se kuha posebej in doda vodni kopeli. Ta kopel učinkovito zdravi tudi kožne bolezni, kraste, izpuščaje in tvorbe.
• Zrak v smrekovem gozdu je pozdravil pljuča mnogih bolnikov, ki so ga na sprehod globoko vdihavali.
• Košara svežih vej v spalnici zelo lajša utrujenost pljučnih bolnikov. Po možnosti se menjajo veje na 2 uri.
• Odlično mazilo za rane se dobi iz smrekove smole, govejega loja, voska in olivnega olja. Olja mora biti eno tretjino, da ostane mazilo mehko.
• Izboren sirup se naredi tako da se nezrele storžke in vršičke 5 ur kuha v obilni vodi. Nato se storžke odstrani, doda sladkor ter ponovno kuha, da se zgosti. Zelo zdravilen je za dihala otrok.
• Spomladi se lahko napravi sirup proti kašlju in izčrpanosti. Vršičke iglavcev se naloži v stekleni kozarec s širokim grlom ter zmeša s sladkorjem. To se postavi na toplo sonce ali v skrajnem primeru na zmerno toplo štedilnikovo ploščo.
• Smrekove iglice vsebujejo ogromno C vitamina. Bolj, ko je pozimi mraz, bolj polne so zaloge v iglicah.
• Pri nas najdete tudi ekološko eterično olje smreke in obmorskega bora.

10. Šentjanževka

Cvetje se stolče, zalije z olivnim oljem in namaka 15-30 dni na soncu ali na toplem v kuhinji. Olje postane svetlo rdeče. Nato se ga ocedi v steklenice. Steklenice se dobro zamaši ter ovije z debelim papirjem in hrani na hladnem in temnem mestu. Zaradi številnih zdravilnih snovi šentjanževka pomaga proti premnogim boleznim.

• Olje se uporablja zoper opekline, otekline, oparine, razjede od kislin, za rane, odrgnine, pike žuželk, revmo in protin.
• Ni ga boljšega sredstva zoper sončne opekline na morju in gorah.
• Odlično se obnese za masažo hrbtenice, obrabljenih vretenc in sklepov. Celi rane, pomaga pri izvinih, izpahih in podplutbah.
• Deluje tudi zoper žolčnih kamnov, mehurju in ledvicah.
• Čaj iz listov in cvetja, z dodatkom rmana in dresni, zdravi kri, ledvice, mehur, pljuča, zlatenico, nadalje živčne težave, kot depresijo, histerijo, nespečnost, živčno razbolelost.
• Preganja gliste brez bolečin.
• Je zelo uspešno sredstvo zoper močenja postelje in driske.
• Pomaga pri raznih težavah črevesja, pljuč, želodca in žolča.
• Tinktura tj. alkoholni izvleček, dobro razkužuje rane in je za na tiranje drhtečih udov pri starih ljudeh.
• Čaju za jetra se doda še aloja za večjo učinkovitost.
• Olje pri nekaterih ljudeh rahlo zapira: v tem primeru se doda nekoliko krhlike, pelina ali rabarbare.
• Olje se uporablja tudi ginekološko, preventivno in kurativno. Dobro in hitro celi rane na maternici, zdravi vnetja, je proti krčem ob menstruaciji. Za krče je priporočljivo vzeti 3x na dan po čajno žličko.
• Z oljem se na tre »išias« in živec trigeminus ob nevralgiji. Zelo olajša ali celo umiri.
• Šentjanževka deluje na spolne organe, jih krepi, spodbuja rast in razvoj.
• Možna je alergična reakcija pri občutljivejših ljudeh.

11. Žajbelj

• Žajbljev čaj čisti dihala, vneto grlo in žrelo, vnete mandlje, ustno sluznico, zdravi pljuča nahod in katarje. Čaj se grgra. Liste nasekljane in namočene v alkohol, ki se jih po 8 dneh precedi in po potrebi da žlico izvlečka v kozarec vode za grgranje.
• Žajbljev čaj ustavlja močno potenje pljučnih bolnikov, pubertetnikov, žena v meni in po porodu. Zanimivo: rahel čaj potenje pospešuje, močan pa ga zadržuje in preprečuje.
• Pri kožnih boleznih pomagajo kopeli večkrat dnevno v odvari žajblja, zdravijo ekcem in garje.
• Umivanje z žajbljem lase krepi in jim daje lesk. Prav tako parne kopeli zdravijo mehur in mokrila ter lajšajo težavno mokrenje.
• Za ljudi katere je zadela kap, je priporočljivo pitje čaja 2 skodelici dnevno.
• Sladkorniki naj bi pili čajno mešanico žajblja in rmana v enakih delih 2-3x dnevno.
• Čaj žajblja pomaga pri protinu in revmi, pomirja živce, drgetanje udov.
• Natiranje s čajem se obnese pri tresavici.
• Pri želodčnih težavah se ob pitju žajbljevega čaja vrača apetit, poležejo pa se vnetja črevesja in želodca, težave je v jetrih in žolčniku.
• Pri ženskih težavah in boleznih žajbljev čaj zdravi beli tok, odpravlja nagnjenja k splavom, pomaga ob meni.
• Doječe matere naj bi pile ta čaj, ko odstavljajo otroka. Nosečnicam je prav tako priporočljivo.
• Pri nalezljivih boleznih je pitje tega čaja koristno, ker obvaruje pred okužbam, žajbelj je namreč baktericiden.
• Grgranje z žajbljem in splakovanje ust z njim ohranja zobe zdrave in lepe in odpravlja neprijetno sapo iz ust.
• Rekonvalescenti in živčno razrvani ljudje si lahko pomagajo z naslednjim zdravilom: v 1 liter sladkega vina se namoči za 10 dni po 80g zrezanih žajbljevih listov. Po jedi se vzame 1 veliko žlico tega zdravila.
• Pri nas najdete tudi ekološko eterično olje žajblja.

Iz knjige: Domača lekarna p. Simona Ašiča