Delovanje genov lahko spremenimo
Nove raziskave kažejo, da lahko spremenimo delovanje genov. Sami določamo ali bomo zboleli za katero od bolezni, ki je prisotna v naši družini.
Kot smo že omenili, so znanstveniki ugotovili, da se celica brezpogojno odziva na sporočila možganov. Se pravi, gen se ne aktivira sam od sebe, po nesreči ali celo po pomoti, temveč takrat, ko dobi za to jasno navodilo iz možganov.
Bruce Lipton pravi, da »um uravnava, kako se bodo geni izrazili. Najprej izbere gen, potem pa na novo napiše njegovo aktivnost oziroma način, kako se bo izrazil.«
Vendar pa gen nima zgolj dveh možnosti, temveč se lahko izrazi celo na trideset tisoč različnih načinov. To teoretično pomeni, da bi lahko trideset tisoč ljudi z enakim genom doživljalo različne posledice aktivacije gena, če bi se ta pri vsakemu človeku izrazil skozi drugo možnost.
Zato tudi ne čudi podatek, da za določeno boleznijo zboli od 30 do 35% ljudi, ki nosijo v sebi gensko zasnovo za to bolezen.
Naše vsakdanje življenje (kaj vidimo, v kaj verjamemo in kaj ob razlagi dogodkov doživljamo) aktivno in dinamično spreminja naše gene. Lahko rečemo celo, da biologija telesa dobesedno sloni na našem dojemanju sveta. »Naš pogled na življenje bo določil izbor in delovanje genov,« še dodaja Lipton. Kaj pa vpliva na izbiro: kako se bo gen izrazil, oziroma, ali se sploh bo? Osebne navade, vzorci razmišljanja, prepričanja čustva in življenjski slog.
»Harmonija, ki jo ustvarjamo v zunanjem svetu, se natančno preslika tudi na delovanje celic. Ko začnemo živeti v harmoniji z zunanjim svetom, sta tudi zdravje in telo v harmoniji. Bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca, rak in podobne niso ‘kazen’ slabih genov, temveč so le znak, da ne živimo v harmoniji z okoljem, s seboj, s čustvi in skupnostjo. Življenje v disharmoniji pa vodi v bolezen.«
Nove raziskave so pokazale, da lahko spremenimo delovanje genov pri moških z rakom prostate. Ugotovili so, da se je okoli petsto genov spremenilo na bolje. Vklopijo se “dobri” geni, ki preprečujejo bolezen, ter izklopijo “slabi”, ki povečujejo možnost pojava bolezni. Naši geni niso naša usoda. »Odražajo le nagnjenja, in če v življenju izvedete večje spremembe, kot bi jih sicer, lahko spremenite način izražanja genov.« je nedavno povedal kardiolog Dean Ornish.
Če verjamemo, da se ne moremo pozdraviti, je to naša zaznava, na katero se bodo odzvale celice. S tem prepričanjem jim odvzamemo sposobnost, da se obnovijo in živijo v harmoniji,« še dodaja Bruce Lipton in poudarja, da velja tudi obratno.
Lipton pravi, da če otrok zboli za enako boleznijo kot starš, tiči vzrok v njegovem življenjskem slogu in prepričanjih, ki jih je prevzel od staršev, ter jih ni spremenil. “Družinski geni niso krivec za bolezni, temveč so to družinske navade,” še dodaja.
Tudi če so v vaši družini domala vsi sorodniki zboleli za neko boleznijo, to ne pomeni, da ste zdaj vi na vrsti. Potrebno je le preseči družinska prepričanja in osvojiti nov pogled na življenje. »Z zavedanjem lahko vplivate na um in tako tudi na gene,« zaključuje Lipton. Se pravi, da nismo žrtve okoliščin ali dednih bolezni, temveč imam v sebi vse mehanizme, da sami vplivamo na delovanje telesa, vključno z gensko zasnovo. Zato se ni potrebno obremenjevati s potencialno naravnanostjo, ki preži na nas zaradi »norih genov« temveč raje poskrbimo, da se bodo geni izrazili drugače.
Razen našega zaznavanja ni nič dokončnega. Ko osvojimo določena prepričanja, ki se jih potem trdno držimo, nas ta zaznamujejo bolj kot pa geni. Če prepričanja niso pravilna (če gledamo nase kot na žrtev ali kot na ujetnika slabih genov), si omejujemo zdravje in moč.
Torej spremenimo dojemanje sveta in s tem bomo spremenili tudi aktivnosti svojih genov in z njimi vse ostalo. Celo dolžino življenja.
