Delovanje naših notranjih razumov in značajev
Delovanje naših notranjih razumov in značajev se povsem razlikujejo tako da se vsak človek rodi s tremi povsem različnimi načini razmišljanja. Tisti, ki se v otrokovem zgodnjem okolju najbolje obnese, ohrani to svojo pomembnejšo vlogo v njegovem razmišljanju tudi pozneje, za vse življenje… Ker je razmerja med tremi razumi mogoče razporediti na dvanajst načinov, je ljudi mogoče razvrstiti v dvanajst značajev – v prvih treh je po en vodilni razum, v značajih četrte skupine pa si vodilni položaj delita po dva razuma.
Vsak razum, ne le da razmišlja na svoj, čisto poseben način, ampak tudi govori v svojem, od drugih drugačnem jeziku.
Da se razumemo, se nam samo zdi, saj za medsebojno sporazumevanje vsi uporabljamo jezik Racio. A samo tisti, ki imajo Racio na prvem mestu, tudi razmišljajo z njim. Pri drugih ima Racio le vlogo prevajalca, medtem ko je njihovo razmišljanje v domeni enega ali obeh drugih razumov. Ker pa pri prevajanju neredko prihaja do nesporazumov in napak, se tudi ljudje med seboj pogosto ne razumemo, a se tega pogosto sploh ne zavedamo, ker živimo vsak v svojem svetu.
Ljudje znotraj vsake od teh štirih skupin se najlažje sporazumevmo med seboj, ker uporabljamo njihov razumi skupni jezik? Tisti z dvema razumoma na prvem mestu pa so dvojezični oz. dvo-obrazni.
Vsak človek pozna le svoj način razmišljanja, zato si težko predstavljamo, da lahko pride nekdo drug do podobnih zaključkov kot mi, čeprav po svojem, povsem drugačnem postopku. Različni razumi se izdajajo le z malenkostnimi razlikami, te pa lahko opazimo pri drugih, a nikakor ne pri sebi. Svojega značaja zato sami ne moremo prepoznati.
Vsak človek pri sebi prepozna vse tri razume, vendar zmotno verjame, da so vsi trije enakovredni. Razlog je preprost – ker poznamo samo svoj način razmišljanja, si tudi predstave o drugih ustvarimo po svojem razmišljanju. Tako nikoli ne dojemamo, za kako velike razlike v resnici gre. Naš način razmišljanja je namreč izhodišče našega sveta, in tako lahko vsakega od treh razumov označimo za razumno razmišljanje. Težava je samo v tem, da smo s svojim najpomembnejšim razumom označili za pravo resnico prav njegovo resnico.
Instinkt je sumničav, zato je njegov svet zaprt in ga ne deli z drugimi. K sebi ne spušča tujcev. Rad ima svojo zasebnost. Če je le mogoče, se izogiba pogovoru o sebi, zato pa veliko raje prisluhne o drugih…
Drugi razum je Emocio, v mnogih pogledih pravo nasprotje Instinkta. Govori v jeziku slik in prijetnih občutkov, vse vidi rožnato in usklajeno gibanje telesa. Ljudje s tem razumom so pogosto vrhunski športniki, umetniki ali pa imajo v svojem poklicu na neki način opraviti s prostorom, slikami in oblikami. Čeprav Emocio ne zna načrtovati in je zaradi tega prisiljen k neprestani improvizaciji, se odlično obnese tudi v strateških igrah, kot je šah, ki bi morale biti v popolni domeni Racia. Emocio je vzkipljiv, njegov svet pa povsem odprt in brez skrivnosti.
Racio je najmlajši od njih in se je tako visoko razvil le pri ljudeh. Če se ne bi v naših možganih tako nenavadno hitro razvil Racio, ki je začel predvidevati dogodke, uporabljati orodje in izdelovati oblačila, načrtovati lov in graditi varna bivališča, bi že zdavnaj končali v zobeh divjih zveri.
Primer:
Predstavljajte si, da je dogajanje tvojega celotnega dneva, od jutra do večera, do sleherne podrobnosti opisano v časopisu. Ta časopis ima o vsakem dogodku članke z vrsto slik vseh podrobnosti. Če bo ta časopis preletel Emocio, si bo ogledal izključno slike. Zapomnil si bo vse podrobnosti na slikah, o besedilu pa ne bo vedel ničesar. Racio po drugi strani ne bo videl nobene slike, poznal pa bo vsa besedila in vsa števila. Če bi se zdaj tako Emocio in Racio pogovarjala, bi lahko govorila o vseh dogodkih, ki si jih doživel čez dan.
Vsak od njiju bi bil zato prepričan, da je drugi videl in razumel enako kot on.
Racio si bo zapomnil vse ure, različne številke, imena in druge stvari z jezikovnim in matematičnim pomenom. Emocio bo te podrobnosti spregledal, razen če so bile tako pomembne, da so bile prikazane z velikimi slikami. Zato pa si bo zapomnil veliko drugih podrobnosti… Kako je kdo oblečen, kakšne barve oči ima, ali ima spremenjeno frizuro in tisoč drugih opaznih podrobnosti… Tretji, Instinkt, pa v časopisu ne bo videl ne slik ne besed ali števil. On bo k vsaki podrobnosti, ki se ti je pripetila čez dan, pripel določen občutek, povezan z nekakšnim strahom. Iz vseh teh občutkov pa nato neprestano sestavlja posebne vzorce, po katerih lahko presoja nevarnost. Neznane stvari in tiste, povezane s slabimi izkušnjami, mu pomenijo potrebo po večji previdnosti ali celo umiku, znane, povezave z ugodnimi izkušnjami, pa mu dovoljujejo naklonjenost… Občutki Instinkta so zelo varljivi, kajti z lahkoto spreminjajo pomen – prav to pa je moto instinktove ustvarjalnosti, saj on z lahkoto povezuje stvari, ki jih drugi ne bi nikoli.
Vsak človek živi v svojem svetu, čeprav se vsakemu zdi, da živimo tudi vsi drugi v njegovem… Svetovi imajo na ljudi velik vpliv, se pa med seboj zelo razlikujejo.
Svetove ustvarijo trije razumi, ko nanje vplivajo drugi svetovi. Zato je naš lastni svet naša predstava o drugih.
Najlažje je prepoznati tiste značaje, pri katerih je eden od prijateljev zelo vpliven, druga dva pa sta skoraj brez besed. Takšni ljudje vselej razmišljajo enako kot njihov najpomembnejši razum, zato ima tudi njihov značaj podobne lastnosti kot njihov razum. Kadar opazimo pri ljudeh nasprotujoče si lastnosti, gre verjetno za značaj iz skupine z dvema enakovrednima razumoma, kadar pa se lastnosti dopolnjujejo, gre najverjetneje za značaj, v katerem imajo trije razumi različno pomembno vlogo.
Racio in Emocio se veliko lažje sporazumeta kot na primer Emocio in Instinkt, ki se povsem razlikujeta. Nasprotujoča si mnenja je težko usklajevati, zato pri ljudeh s takim značajem njihova razuma neprestano tekmujeta za prevlado.
Tak značaj je sicer neuravnotežen, vendar se bosta oba razuma prav zaradi neprestanega merjenja moči zelo izpopolnjevala, to pa pomeni, da se bosta najverjetneje bolj razvila.
Testiranje si je izmislil Racio, zato je test prilagojen tako, da se bodo pri reševanju nalog najbolje odrezali ljudje z visoko razvitim Raciem. Ljudje z nič manj razvitim Instinktom, na primer, so na takšnih testiranjih ocenjeni kot podpovprečni. Nekoliko več možnosti ima Emocio, saj se v testih tu in tam pojavijo tudi slikovne naloge ali pa naloge iz geometrije, ki je njegovo področje… Če želimo ugotoviti dejansko inteligenco ljudi, bo treba tovrstne teste sestaviti povsem na novo in namesto ene univerzalne inteligence iskati tri različne.
Instinkt gospodari s skrbmi in govori v jeziku strahov. Njegove lastnosti so črnogledost, sumničavost, dvom, previdnost in kritičnost. Vendar ga tako zaznavajo le drugi. Sam pri sebi nikoli ne prepozna teh lastnosti. Če se bolj črnogledi Instinkt druži z nekoliko manj črnogledim, a prav tako Instinktom, se mu bo ta zdel lahkoveren, njegovo slikanje pa pogosto preveč rožnato. Zlahka ga bo zamenjal z Emociem.
Samo instinkt ima sposobnost konstrukcije brez razloga.
Primer:
Doma zazvoni telefon in prijatelj ti sporoči, da ti mora nekaj povedati, zato se bo osebno oglasil. Nato odloži slušalko. Instinkt se bo začel spraševati: kaj bi lahko bilo tako nujnega, da mi ni mogel povedati po telefonu?… Zagotovo je kaj narobe. Le kaj bi lahko bilo? Upam, da se ni komu kaj zgodilo… Njegova žena je imela prejšnji teden želodčne težave… Upam, da ji niso odkrili raka… In če prijatelja dlje časa ni, se lahko zelo črnogledi Instinkt do njegovega prihoda prepriča, da je prijateljeva žena z eno nogo v grobu, če je niso že kar pokopali.
Racio ne bo nikoli začel snovati namišljene zgodbe. Namesto tega bo samo ovrednotil podatke, s katerimi razpolaga, in jih povezal v razlago. Tako bo pomislil, da je prijatelj varčen in mu bo zaradi tega novico raje povedal osebno… Emocio, ki vse dojema slikovno, pa bo ob novici videl prijatelja, ki prihaja na obisk, zato bo vesel tega, da se bo oglasil osebno. Zanj to pomeni, da je prijatelj rad v njegovi družbi… Tako vidi vsak od razumov kljub enakemu izhodišču povsem svojo zgodbo… Samo instinkt predvideva vedno slab razplet…
