Dvajset let je sumljiva doba, da nebi odkriili nečesa novega
Po zaslugi moderne znanosti in naprednih tehnologij je potreben čedalje krajši čas za pomembnejše znanstvene preboje. Poglejmo si kratko zgodovino napredka na enem področju.
V začetku dvajsetega stoletja sta dva brata, ki sta popravljala in prodajala kolesa, gojila romantično idejo. Razmišljala sta o izdelavi prvega vozila, težjega od zraka, ki bi samostojno letelo po zraku. Ideja se je zdela absurdna, a leta 1903 sta se brata Wright zapisala v zgodovino kot prva človeka, ki jima je uspelo premagati silo teže in poleteti.
Manj kot petdeset let pozneje, leta 1947, je prvo letalo preseglo zvočno hitrost. Ko je minilo še dvajset let, je letalo doseglo že neverjetnih 6.800 kilometrov na uro.
Dvanajst let zatem, julija 1969, je človek prvič stopil na luno.
Smešno idejo, da se je mogoče dvigniti s tal in poleteti kot ptica, smo v pičlih šestinšestdesetih letih razvili do poleta na luno.
Znanstveniki so ugotovili, da je celotno dvajseto stoletje prineslo toliko napredka, kot ga bo prineslo zgolj dvajset let tega stoletja. Enako stopnjo napredka bomo potem dosegli v naslednjih štirinajstih letih in nato enako stopnjo v nadaljnjih sedmih letih.
Zaradi eksponentne rasti bo enaindvajseto stoletje prineslo toliko napredka, kot ga je preteklih 20.000 let skupaj.
Kot smo že omenili, vsaka tri leta in pol odkrijejo še enkrat toliko o delovanju človekovega telesa na področju upočasnitve staranja, kolikor je bilo znanega do tedaj. Zato lahko upravičeno pričakujemo, da bo znanost tudi na področju podaljšanja življenja zelo hitro naredila velik korak naprej.
De Grey je rekel: »Smo na poti, da popolnoma ustavimo staranje miši, katerih genski zapis se v 99% ujema s človeškim. To se bo zgodilo v naslednjih desetih letih. Pet ali deset let zatem bomo razvili terapije, s katerimi bomo ustavili staranje pri ljudeh.«
»Metulj se ne more roditi iz okvarjenega zapredka, temveč le iz popolnega.« (Peter Ragnar)
Bistveno je preživeti naslednjih deset ali dvajset let. V tem času moramo ohraniti telo čilo in mladostno. Tako bomo »ostali v igri«, da bomo lahko nove dosežke tudi uporabili.
Morda je še najlepši primer povedal Ragnar, ko je odgovoril na vprašanje, kaj lahko danes naredimo za podaljšanje življenja. Za primer je navedel preobrazbo gosenice v metulja. Ali se metulj rodi iz okvarjenega zapredka ali iz popolnega? Zgolj iz popolnega.
Zato je naloga gosenice, da pripravi idealne okoliščine za preobrazbo, skratka, da ustvari popoln zapredek.
V tem izjemnem času, ko smo tik pred prelomnimi odkritji na področju podaljšanja življenja, smo se znašli v podobni vlogi. Poskrbeti moramo, da bodo v dobi novih odkritij naša telesa toliko zdrava, da se bodo lahko pozitivno odzvala na nove možnosti.
To je še dodaten razlog za zmanjšanje ravni stresa, pravilno prehranjevanje, zmerno telesno aktivnost, upoštevanje navodil glede počitka in tako naprej.
