Ekološko pridelana hrana
To sta predvsem sveže sadje in zelenjava. Idealen obrok naj bi bil sestavljen iz pravkar nabrano zelenjavo z domačega vrta, kjer za zaščito in gnojenje ne uporabljamo nobenih kemičnih pripravkov.
Kemikalije iz hrane telo vsrka skupaj z ostalimi snovmi, saj telo nima filtra, ki loči dobro od slabega. Ameriški zdravnik Al Sears je v spletni publikaciji septembra 2009 navedel rezultate raziskave, v kateri so v enem samem vzorcu jagod odkrili trideset različnih pesticidov, v špinači pa deset. Še bolj kritično naj bi bilo meso, v katerem so kemikalije skoncentrirane, pa tudi žita.
V Sloveniji naj bi bila najbolj obremenjena s kemikalijami jabolka in jagode, sta zapisala v poročilih leta 2004 Inštitut za varovanje zdravja republike Slovenije ter Zavod za zdravstveno varstvo v Mariboru.
Še posebej pozorni moramo biti na pridelke, ki jih pridelovalci obdelujejo »po občutku«. Včasih menimo, da je sadje »od kmeta« bolj zdravo od tistega, ki ga kupimo v trgovini. Vendar morajo pridelovalci pridelkov za komercialno uporabo upoštevati določena zakonska določila, medtem ko so pridelki za lastno uporabo prepuščeni znanju in zavedanju posameznika.
Potem se strupi nabirajo v telesu in vplivajo na delovanje organov. Se pravi, v nobenem primeru ne morete zgrešiti, če uživate doma pridelano sadje in zelenjavo, ki nista obdelana s pesticidi. A tudi pridelke z domačega vrta je treba dobro oprati, saj so bili izpostavljeni atmosferskim vplivom (smog, izpušni plini, prah,…), kot tudi iztrebkom ter ostalim sledem žuželk in drugih živali.
Ekološko pridelana hrana ima tudi druge prednosti. Na primer, zagotovo ni gensko spremenjena. Pomemben je tudi podatek, da presna (toplotno neobdelana) hrana vsebuje encime, ki pomagajo telesu prebaviti hrano. Če uživamo kuhano ali industrijsko predelano hrano, mora telo samo izdelati encime, je pojasnil Peter Ragner.
Zanimiva je tudi analiza hranilnih snovi v običajno pridelani zelenjavi in sadju. Raziskave so pokazale, da se pod lupino navadno skriva le malo hranilnih snovi, saj večino plodu sestavljajo neprebavljiva celuloza, sladkor in voda.
Vzrok tiči v zemlji, ki smo jo z modernim kmetijstvom in umetnimi gnojili tako izčrpali, da je že skoraj sterilna. Če v zemlji ni hranljivih snovi, jih tudi rastlina ne more vsrkati. Tako bi morali danes zaužiti deset porcij špinače, da bi telo dobili enako količino mineralov, kot jih je pred petdesetimi leti v eni porciji, piše Elmer G. Heinrich v knjigi The Root af All Disease. tudi v reviji Life Extension Magazine je marca 2001 je objavljen članek z naslovom »Zelenjava brez vitaminov«. V njem piše, da se je samo od leta 1975 do danes vsebnost vitaminov in mineralov v sadju in zelenjavi zmanjšala tudi za več kot 80%:
- v jabolkih je 41% manj vitamina A,
- v papriki je 31% manj vitamina C,
- v vodni kreši je 88% manj železa,
- v brokoliju je vsebnost kalcija, magnezija in vitamina A upadla za 50%,
- cvetača vsebuje 45% manj vitamina C, 48% manj vitamina B1 in 47% manj vitamina B2,
- ohrovt, zelje in cvetača vsebujejo 45% manj vitaminov A, 60% manj kalija in 85% manj magnezija.
- Ekološko pridelana hrana raste v boljši zemlji, zato vsebuje tudi več hranilnih snovi.
Vendar pa ni pomembno samo, kaj kupimo ali utrgamo, temveč tudi, kako zelenjavo pripravimo. Če želimo v njej ohraniti čim več koristnih sestavin, naj bi jo pojedli v čim bolj naravni obliki (surovo in nepredelano) in čim prej, ko jo poberemo. Enako velja za sadje. Torej sta odločilna dejavnika ekološka pridelava in svežost.
Korak naprej je, da si namesto sadno-zelenjavnega obroka pripravimo sok. Sadje in zelenjava v tekoči obliki je zelo pripravna oblika prehrane, saj mora telo v vsakem primeru najprej razgraditi hrano, nato pa iz nje izčrpati hranilne snovi. ostalo izloči kot odpadek. V bistvu telo deluje kot sokovnik, saj hrana v trdni obliki ne more potovati skozenj. Ob uživanju sokov mu postopek predelave hrane izdatno olajšamo. Seveda pa je pomembno, da se pri stiskanju ohranjajo vse koristne snovi.
Pri tem moramo biti pozorni, da se ne osredotočamo preveč na sadje, saj tudi neobdelano in ekološko pridelano sadje vsebuje
zelo veliko sladkorja: v povprečju od 10 do 15%.
Še namig. Če kupujete sadje in zelenjavo zato, da telesu zagotovite vitamine in minerale, je nakup ekološko pridelanih živil morda celo cenovno ugodnejši. Čeprav je cena ekološko pridelane hrane višja, vsebuje toliko več hranilnih snovi, da lahko dnevne potrebe po vitaminih in mineralih zadovoljimo z manjšo količino.
