Hrana kot čustvena potešitev
Hrana je lahko tudi kot »zdravilo« za reševanje čustvene stiske. V tem primeru nam ni pomembno, kakšno hranilno vrednost ima hrana ali kako vpliva na telo, ker imamo v mislih povsem drug cilj – potešitev neprijetnih občutkov.
Čustveno prehranjevanje je zelo podobno čustvenemu zapravljanju. Ker smo osredotočeni predvsem na sprostitev napetosti oziroma notranjega zadoščenja, nam ni kaj dosti mar, s čim to dosežemo ali kakšne posledice dejanje prinaša.
Jasno je, da v takem primeru izberemo hrano, ki bo predvsem odličnega okusa in jo imamo zelo radi. Smisel je namreč v tem, da si privoščimo nekaj dobrega, kar v nas sproži posebne občutke, ob katerih pozabimo na težave.
Zato v taki situaciji navadno jemo toliko časa, dokler ne dosežemo občutka zadoščenja ali pozabimo na problem. Ali pa, dokler nimamo več prostora v želodcu. Tukaj imamo pri zapravljanju lahko dodatno težavo, saj je možno zapravljati tudi potem, ko denarja nimamo več – s kreditno kartico, z nakupi na obroke ali z odloženim plačilom.
Izgubite težo in čustveno prehranjevanje | Renée Jones | TED:
Prehrana kot potešitev za nelagodje v želodcu
Hrano lahko uporabimo kot potešitev nelagodnega občutka v želodcu. Ko imamo prazen želodec, dobimo nelagoden občutek; ko nekaj pojemo pa nelagodje izgine.
Ta občutek izhaja iz navad. Prazen želodec (še posebej če ga slišimo) povezujemo s časom za nov obrok. Zato ni čudno, da si ljudje radi privoščijo hrano, ki se prebavlja dalj časa. Posledica je zaznava polnega želodca, ob čemer se počutijo udobno.
Veliko ljudi težko dela s praznim želodcem, ker se počutijo slabotne in brez energije. Slovenski rek pravi: »Prazna vreča ne stoji po konci.« Tudi to je razvada, ki smo jo osvojili skozi leta. Če bi bilo to res, bi na primer po določenem času od malice, vsi uslužbenci postali manj produktivni.
Podobna razvada je tudi prehranjevanje pred spanjem. Nekateri so se tako razvadili, da ne morejo zaspati drugače kot z močno napolnjenim želodcem.
