Kaj je duhovnost in duhovna pot

Pomen duhovnosti je bil s strani različnih gurujev, obrazložen na različne načine. Duhovnost ima tako lahko tudi različen pomen za različne ljudi, ampak te razlike so najverjetneje zares minimalne in površinske. Podobno kot na primer očitna ločitev med znanostjo in duhovnostjo, ki pa se v današnjih časih počasi razblinja. Ločitev med »fizično znanostjo« in »notranjo znanostjo« o duhovnosti je torej v procesu premostitve. To je jasno razvidno v tem, da se kvantna fizika in misticizem pravzaprav združujeta na istem nivoju in da tehnike energijskega zdravljenja pridobivajo na prepoznavnosti kot tehnike, ki so komplementarne tradicionalnemu zdravstvenemu sistemu. Definicija duhovnosti kot načina življenja, Mojstra Choa Kok Sui-a, je enostavna vendar nosi globoko resnico.

Duhovnost je pot po kateri ne potuje veliko ljudi

Ko se odločimo, da bomo hodili po poti duhovnosti, se začetni zagnanosti in odločenosti pogosto pridruži tudi občutek, da smo sredi križišča z mnogo smermi in ne vemo prav točno kam naj vodi naslednji korak. Lahko smo osupli nad globino in kompleksnostjo duhovnega življenja in se počutimo zmedeni. Naše trdo delo na duhovni poti, ovire, notranje bitke, nas lahko vznemirijo, zmedejo in če nimamo pravega učitelja, ki bi nas vodil skozi ta »Amazonski gozd«, ostanemo brez krmila, brez smeri. Mojster Choa Kok Sui z besedami, da duhovnost ni samo izvajanje meditacije, pove vse.

To, da se s svojim učiteljem sploh lahko povežemo, pa zahteva določeno mero duhovnega razvoja. In kako dosežemo tak osebni razvoj in evolucijo? Večina ljudi, ki je že dolgo na duhovni poti in ima veliko dragocenih izkušenj, bi povedala, da so: meditacija, zmožnost mirnosti, čuječnosti v mislih in dejanjih, ter delo za dobro človeštva, glavni in najpomembnejši koraki, ki vodijo do temeljnega cilja: duhovnega prebujenja.

Vprašanje, ki naj si ga tukaj zastavimo ni: »Kako naj postanem duhoven človek?« ampak »Kaj je duhovnost?«. Je to proces ali je to najboljše, najvišje stanje bivanja in obstoja, ki ga vsi iščemo?

Potovanje ali destinacija?

Če na to vprašanje odgovorimo s precej diplomatskega stališča, lahko rečemo, da je duhovnost tako proces kot tudi cilj. Medtem ko sta popolna čistost misli in čustev predpogoj za duhovni napredek, je v samem začetku duhovni učenec, ki se na to pot poda, pogosto prav pod vplivom močnih čustev, ki ga lahko potegnejo, zanesejo v različne smeri. To lahko učenca vodi v dvom in zmedenost ter občutek preobremenjenosti. V vsakem primeru pa so to le preizkušnje duhovne poti. Po njej res da ni nemogoče hoditi, vseeno pa ni lahka in brez ovir.

Fizično telo ni edini »element«, ki potrebuje urjenje

Naše čustveno telo je narejeno tako, da lahko prestane temeljito in strogo urjenje. Zavedati se moramo, da smo mi tisti, ki nadzorujemo čustva, misli in ne obratno. Obvladovanje le teh, je ključ, ki odpira mnogo vrat na poti duhovnega podviga.

Tako kot je joga na začetku nekoliko boleča ampak dober trening za kontrolo našega fizičnega telesa, tako tudi kontrola lastnih čustev zahteva veliko truda in vztrajne prakse, urjenja. Končno pa je ves trud poplačan. Tako kot joga poskrbi, da naše fizično telo postane močno, fleksibilno in lahko, tako tudi trening našega čustvenega telesa prinese notranjo moč, mirnost in prilagodljivost.

Imeti mojstra Choa Kok Sui za učitelja, je nedvomno velik blagoslov. Mojster Choa je ljubeč učitelj, ki globoko skrbi za svoje učence. Vedno je na voljo za to, da nam pomaga na naši poti. Je kot severna zvezda, vselej prisoten in nas usmerja, da ne bi zašli v širnem »Amazonskem gozdu«.

Na vaši duhovni poti so ovire neizogibne. Kar morate narediti je to, da ostanete mirni, da se spomnite in sledite vsem navodilom in učenjem, ki so vam bila posredovana na tečajih Pranic Healing in arhatske joge. Tudi če še niste del šole Pranic Healing, ste lahko že sami začeli s svojo duhovno potjo, na svoj način.

In ne pozabite, da ni nikoli prepozno začeti!