Kaj sledi po začetku izvajanja telesne dejavnosti
Navadno je tako, da smo prvih nekaj dni navdušeni, saj nas žene želja, ki jo navadno začutimo ob uvajanju novosti. Že kmalu pa utegne začetna želja splahneti in takrat prideta v ospredje namen in odgovornost.
Na eni strani bo obljuba in želja po spremembi, na drugi pa moč in vztrajnost stare navade, ki nam bo prišepetavala sto in en izgovor, zakaj tega ne bi počeli.
Lahko se začnejo porajati tudi dvomi in pomisleki: »Morda danes ne bi šel, ker pada dež,… in bi šel jutri dvakrat. Ali pa je dodatna hoja po stopnicah že odtehtala vadbo…«
Povsem normalno je, da se to zgodi; navadno po enem tednu ali po desetih dneh. Zelo pomembno je, da kljub takim mislim vztrajamo pri prvotnem namenu in sploh ne posvečamo pozornosti pomislekom. Ko dovolj osvojimo novo navado, bodo tovrstni občutki izginili. Vendar bodo vedno prisotni vsaj prvi mesec.
Če smo tip človeka, ki zlahka podležemo dvomom, si omislimo »varovalko«, da bo tokrat drugače. Na primer, dogovorimo se s prijateljem, da bova oba izvajala vajo dosledno, vedno ob isti uri. Lahko se dogovorimo, da se bomo vsak dan ob določeni uri srečala na izbranem kraju. Ob tem se nujno dogovorimo tudi za »kazen« v primeru, če nekoga ne bo.
Tudi iz drugih razlogov je priporočljivo, da izvajanje dejavnost v paru ali skupini. Statistike potrjujejo večje vztrajanje pri novi navadi, če je ne izvajamo sami, saj smo odgovornejši. Tudi bolj zagnani smo, ko vidimo, kako resno so zgrabili ostali (ne želimo biti edini ali vsaj ne prvi, ki bi odnehali).
Poleg tega se mnogi bolj držijo obljub, če jih dajo še komu drugemu, ne le sebi. Tretji razlog za vadbo v skupini ali paru pa je izmenjava izkušenj.
Če nimamo na voljo kolega ali skupine za skupno vadbo, ali če je vadba bolj individualne narave, se lahko dogovorimo s prijateljem, da mu dnevno poročamo o aktivnosti. Če se mu kakšen dan ne javimo, se dogovorimo za »kazen«. Statistike kažejo, da je kazen za neopravljeno dejavnost dosti večja motivacija od nagrade, ki bi jo dobili, če bi dejavnost redno izvajali.
Lahko pa naredimo nekaj drugega, kar bo učinkovalo še bolje: takšen dogovor sklenemo z družino. Na primer, vsak družinski član naj si izbere eno željo, ki mu jo bomo izpolnili, če ne boste vztrajali do konca. Če temu dodamo še pridih zabave, je lahko vse skupaj zelo sproščajoče in spodbujajoče.
Roizen navaja dva dejavnika, ki zagotavljata, da ne boste imeli težav z izvajanjem osnovne telesne dejavnosti:
- Dejavnost vam mora biti všeč,
- Imeti morate podporo družine.
Vendar bodo, kot rečeno, verjetno prišli tudi dnevi, ko enostavno ne bomo pri volji in bomo našli sto in en razlog; od pomanjkanja časa do bolečin v hrbtu, slabega vremena in tako naprej. Očitno takrat motivacija ne bo na višku, zato si je najboljše pripraviti načrt vnaprej, kako bomo premagali takšne ovire.
Najlažje je, da si zamislimo telesno vadbo kot službo. Če se kakšen dan ob odhodu na delo ne počutimo ravno navdušujoče, to še ne pomeni, da zaradi pomanjkanja navdušenja ostanemo doma. Enako postopajmo tukaj. Skratka, brez izgovorov!