Kako lahko razvijamo sposobnosti vizualicacije?
Kako veste da znate vizualizirati?
Vizualizacija je priročna tehnika, ki jo včasih že kot tako označujemo z izrazom meditacija. Z nekaj besedami bi jo lahko opisali kot sposobnost videnja z umom, sposobnost ustvarjanja podob v mislih. To je lahko neka namišljena slika ali serija podob – ki jih v tem primeru vidimo kot film – ali pa podoba izhaja iz našega spomina.
Če želimo uspešno vizualizirati, se moramo znati koncentrirati. To pomeni, da smo sposobni izbrano podobo zadržati pred notranjimi očmi, ne da bi nam misli uhajale drugam.
Poglejmo, kakšno korist bomo imeli od vizualizacije. Dejstvo je, da navadno razmišljamo v podobah. Rek pravi, da slika pove več kot tisoč besed. V bistvu res, ker sliko – ali film, ki se nam vrti v mislih – spremljajo veliko močnejša čustva, kot spremljajo zgolj besedo.
Na primer, če na list papirja napišemo besedo dojenček in si ga ob tem ne predstavljamo, v telesu skorajda ne bomo sprožili čustvene reakcije. če pa si v domišljiji predstavljamo, kako vzamemo otroka v naročje ter v sebi doživimo ta občutek, dejanje v nas sproži vrsto kemijskih reakcij.
Moč podobe, ki si jo prikličemo v misli, je izredno velika. Bolj ko podobo zaznavamo kot resnično – v primeru, da je namišljena – ali bolj doživeto ko se je spominjamo, močnejšo reakcijo bomo sprožili v telesu.
Ta reakcija bo potem spremenila telesno kemijo, kot smo že spoznali. Podobno, kot lahko neprijetna čustva povzročijo bolezen, lahko prijetna čustva sprožijo blagodejne učinke. Na primer, vplivajo na aktivacijo novih genov.
Da ima misel, ki jo um sprejme, izjemen učinek na telo, vedo tudi znanstveniki in zdravniki. Na primer, v primeru placeba.
Placebo je poseg ali snov, za katero je prejemnik prepričan, da mu bo pomagala, a v resnici nima popolnoma nobenega – na primer, kemičnega – učinka na telo. Značilen primer so zdravila. Znani so številni primeri, ko so se ljudje pozdravili s »sladkorčkom« oziroma z neko snovjo brez vsakršnih zdravilnih učinkov. Na prejemnika je učinkovala samo zato, ker je verjel, da bo.
Eden od najbolj znanih tovrstnih medicinskih primerov v zgodovini je bilo testiranje zdravila proti raku. Ameriški psiholog Bruno Klopfer s kalifornijske univerze je leta 1957 v svojem poročilu opisal primer pacienta, ki je imel rakaste tvorbe, velike kot pomaranča, v različnih delih telesa.
Zdravniki so mu pripisali še nekaj dni življenja. Potem je prejel »zdravilo«, imenovano Krebiozen, ki so ga takrat ravno testirali. Tumorji so se, po besedah zdravnikov, »topili kot kepa snega na vročem štedilniku«. V treh dneh so se zmanjšali za polovico, po desetih dneh pa je pacient ozdravljen odšel domov.
Pozneje so ugotovili, da je zdravilo popolnoma neučinkovito, in tudi pri drugih pacientih, ki so ga prejeli istočasno, se niso pokazale nobene izboljšave.
Pacient torej ni ozdravel zaradi zdravila, ampak zaradi vere v zdravilo. Pričakoval je, da bo ozdravel.
Drugi, bolj splošen primer placeba je odprava bradavic. Verjetno obstaja na stotine načinov, kako jih lahko odpravimo, in vsi so učinkoviti. Nekateri so tako absurdni, da so že na meji dobrega okusa; a dejstvo je, da delujejo – ker pacient na zavestni ali nezavedni ravni verjame vanje.
Pri tovrstnih situacijah se pokaže izjemna moč vizualizacije. če znamo zelo dobro vizualizirati, si lahko tako jasno zamislimo neko podobo, da jo bomo začutili kot resnično. V idealnem primeru bi jo um zaznaval tako, kot da imamo odprte oči in jo vidimo pred seboj.
Tedaj se telo odzove na namišljeno podobo enako, kot na realnost. Ker vsaka predstava v naših mislih sproži v telesu bio-kemično-električno reakcijo, lahko z namišljenimi slikami ali filmi, ki si jih vrtimo v mislih, dobesedno vplivamo na celice. Bolj ko je podoba »živa«, močneje učinkuje na telo.
Znanstveno je dokazano, da so pozitivno usmerjeni ljudje bolj zdravi. če si znamo v mislih ustvariti jasno sliko cilja, ob katerem začutimo resnično radost, se bo telo odzvalo na te podobe oziroma občutke. Predvsem tako, da se bodo celice odprle rasti in razvoju. Kot smo že spoznali, takrat tudi imunski sistem deluje s polno paro.
Zato je zelo koristno, če znamo z vizualizacijo v mislih ustvariti prijetne misli in dogodke, ki jih lahko začutimo kot resnične. Poglejmo, kako to naredimo.
Veliko ljudi meni, da ne zna vizualizirati. To enostavno ni res; drži pa, da niso sposobni biti osredotočeni na neko podobo zelo dolgo časa. Zato smo pred tem opravili več stopenj vaj za urjenje koncentracije. Redno jih izvajajmo, saj so tudi temelj vizualizacije.
