Kako odpraviti nepotrebne pritiske?
Navadno smo veliko strožji do sebe, kot so do nas strogi drugi. Tudi če ne kažemo (prevelike) odgovornosti navzven, nam verjetno ni vseeno, če zamudimo, če ne izpolnimo dane obljube in podobno.
To so stvari, s katerimi si ustvarjamo in utrjujemo ugled, kajne? V resnici – niti ne. Ugled si ustvarimo s svojimi talenti in vrednotami, z zaupanjem, poštenostjo, odkritostjo in podobnim. Seveda, če bomo zamudili sestanek, nas zato ne bo nihče bolj cenil.
Vendar pa nas, kot rečeno, najverjetneje ne bodo niti manj cenili … dokler bomo iskreni, odgovorni in dokler ne bo to postal naš zaščitni znak. Oziroma, dokler nas ne bodo dali v predalček »To je tisti, ki ponavadi zamudi«.
Če imamo tehten razlog, zakaj se nismo držali dogovorjenega, nas bodo razumeli. Le sporočimo jim pravočasno, da bodo seznanjeni s situacijo in da ne bodo pričakovali preveč.
Kako to izpeljemo v praksi? Ko ugotovimo, da utegnemo, na primer, zamuditi, se v tistem trenutku odločimo, kaj bomo storili: ali se bomo potrudili in dali vse od sebe ter upali na najboljše … ali pa sporočili novo nastalo situacijo ter vprašali za nadaljnja navodila.
Lahko pa naredimo oboje: sporočimo, da utegnemo zamuditi, da pa bomo dali vse od sebe in skušali priti pravočasno. V trenutku, ko bomo to storili, se bomo razbremenili.
Če redno zamujamo, si lahko omislimo majhen trik. Ne recimo, da bomo prišli ob enajstih, temveč med enajsto ter četrt čez enajsto. Potem pri sebi takoj pozabimo teh petnajst minut in načrtujmo prihod za enajsto uro. V primeru zamude bomo še vedno izpolnili pričakovanja.
Danes, v dobi mobilnih telefonov, res ni težko zavrteti številke in sporočiti, da bomo prišli nekaj minut pozneje. če tega ne naredimo, lahko doživljamo stres od trenutka, ko ugotovimo, da utegnemo zamuditi, pa vse do srečanja. Pri mnogih je to lahko že od jutranjega vstajanja do prihoda v službo. To pomeni, da smo že prvo uro dneva preživeli v stresu … pa nam sploh ne bi bilo treba. Lahko bi le vstali petnajst minut prej in se nekoliko prej odpravili od doma, če pričakujemo gnečo na cesti.
Podobno se organizirajmo tudi na drugih področjih, kjer čutimo odgovornost. če ugotovimo, da gre lahko nekaj narobe, obvestimo ljudi, ki nam lahko pomagajo in ki od nas pričakujejo, da bomo zadevo rešili v okviru dogovorjenega.
Ljudje vedno primerjamo tisto, kar pri sebi potiho pričakujemo, z dejansko izkušnjo. če dobimo več kot smo pričakovali, smo zadovoljni, če manj, pa razočarani.
Še enega pritiska se lahko znebimo: jutranje budilke. Prisilno zbujanje pomeni velik stres za telo, saj budilka grobo poseže v fazo spanja, v kateri se telo obnavlja.
Vendar lahko vstajamo brez ure, le navaditi se moramo. Za začetek si lahko omislimo varovalko: vstajajmo petnajst minut prej, a brez prisile. Na primer, v sebi se pripravimo, da bomo vstali ob šestih, za vsak slučaj pa naravnajmo budilko na šest in petnajst minut.
Če nam bo uspelo vstati prej, odlično, če ne, pa tudi ne bomo ničesar zamudili.