Kako prepoznamo stres
Stres lahko sprožijo zunanji dogodki ali pa nastane kot posledica razmišljanja, na primer, ko je pred nami zahtevna naloga za katero dvomimo, da ji bomo kos.
Sprožilce stresa lahko razdelimo glede na vrsto dejavnikov, ki vplivajo na nas:
- Stalni pritisk, ki se ga verjetno niti ne zavedamo, doživimo pa ga lahko kot občutek odgovornosti,
- Dobra opravila in naloge, za katere vemo, da jih moramo opraviti, a se jih (še) nismo lotili,
- Pomemben dogodek, ki ga doživljamo kot šok (selitev, izguba službe, ločitev,…).
Dejstvo je, da so se mnogi stresnim okoliščinam prilagodili tako, da jih doživljajo kot nekaj povsem spontanega, kot da to ni njihovo naravno stanje.
Da smo v stresu, lahko vidimo po telesnih in duševnih spremembah. Med telesne spremembe sodijo:
- Suha usta,
- utrujenost, oslabelost (pešanje moči), otopelost ali celo omrtvičenje delov telesa,
- močan in pospešen srčni utrip, ki ga spremlja hitro in plitko dihanje,
- napetost in bolečine v mišicah,
- prebavne motnje, zgaga, driska ali zaprtje,
- pospešeno potenje, znojenje ali mrzle roke, mrzle noge,
- izpuščaji in srbenje kože,
- pogosto uriniranje,
- težave s spanjem,
- specifične telesne kretnje, kot so grizenje nohtov, igranje z lasmi, živčnost…,
- pomanjkanje spolne sle,
- pomanjkanje apetita ali povečano uživanje hrane,
- povečana uporaba opojnih snovi (alkohol, cigarete…).
Na duševni ravni pa lahko ob stresu doživljamo:
- preobčutljivost in razdraženost,
- pomanjkanje strpnosti,
- zaskrbljenost, tesnobo, paniko,
- slabo voljo, potrtost, občutek nemoči, žalost, brezvoljnost,
- zmanjšano sposobnost koncentracije, impulzivno reševanje problemov,
- občutek preobremenjenosti,
- manjšo učinkovitost, nižjo delovna storilnost,
- željo po dopustu, počitnicah, vikendu, samoti.