Kako v trenutku zajeziti neprijetna čustva in misli
Zmanjšanje in odprava stresa s ciljem takojšnjega izboljšanja počutja: kako v trenutku zajeziti neprijetna čustva in misli.
Poglejmo še nekaj dejavnosti, ki nam pomagajo odpraviti trenutni stres.
Ko se znajdemo sredi stresne situacije, je prvo pravilo, da ne podpiramo nadaljnjega razvoja dogodkov. To pomeni, da se ne prepustimo delovanju okolja, ki se navadno odvija v specifično smer (beri: potencira stres), temveč moramo situacijo prekiniti oziroma zajeziti.
Kako? Z nečim, s čimer lahko odmislimo oziroma pozabimo na situacijo. še bolje pa je, če nas to tudi spravi v dobro voljo ali vsaj sprosti.
To je lahko sprehod v naravi, odkrit pogovor s prijateljem, igranje s hišnim ljubljenčkom, ukvarjanje s konjičkom, poslušanje glasbe … Najbolj pa se obnese telesna vadba, ki vpliva ne samo na prekinitev neprijetnih misli, temveč tudi na čustva.
Oglejmo si še nekaj rešitev, ki se nanašajo na čustva.
Velikokrat se ne zavedamo, da niso misli same po sebi tiste, ki nas držijo v črnogledem razmišljanju, temveč čustva, ki jih doživljamo ob njih. če ne ukrepamo, se čustva lahko razplamtijo do te mere, da izgubimo realen pogled na situacijo.
Največ bomo dosegli, če čustvom ne bomo dovolili, da bi se razvnela. če bomo pozorni na razvoj dogodkov, bomo lahko ugotovili, da čustva nastanejo kot rezultat oziroma posledica neke podobe ali misli. Torej, najprej nekaj vidimo, slišimo ali na določeno stvar pomislimo, nakar nas prežame določeno čustvo.
Prvi način za trenutno obvladovanje čustev je izogibanje osnovni misli ali dogodku, ki povzroča neprijetno čustvo. Na primer, če smo po srečanju z nekom vedno slabe volje, se je dobro temu človeku pač izogniti.
To je trenutna rešitev problema, dolgoročno pa ga s tem ne bomo rešili. Vendar pa zdaj obravnavamo rešitve za takojšnje zmanjšanje napetosti v nas in pri tem nam bo izogibanje pomagalo. Seveda potrebujemo oboje, kratkoročne in dolgoročne rešitve. Tako kot pri strehi, ki pušča, najprej potrebujemo prazno vedro, ki ga bomo postavili pod curek za rešitev trenutne težave, potem pa krovca, da nam bo popravil streho.
Drugi pristop pri omejevanju čustev je preprečevanje požara oziroma gašenje ognja, ko je že zaneten. Velikokrat se drobna misel razrase v velik črn oblak, ki nas popolnoma posrka vase. Morda na začetku niti ni videti, da smo se ujeli v zanko neprijetnih čustev, a bolj ko v glavi premlevamo zadevo, slabše se počutimo.
V tem primeru je treba uporabiti prisebnost in zavedanje. Ko zaznamo, da se naše stanje slabša, ustavimo razvoj misli. Za ta korak obstaja nekaj tehnik. Na primer, ob kritični misli ali razraščajočem se čustvu lahko v sebi glasno zavpijemo »Stop!«, kot predlaga Burt Goldman. S tem dosežemo, da se samodejni razvoj misli in čustev začasno ustavi.
Naslednji korak je, da praznino, ki je zdaj nastala v glavi, zapolnimo z nečim, kar nam služi in nas podpira. Na primer, z mislijo na cilj, ki nas navdušuje.
V tem primeru je dobro, da imamo v glavi pripravljeno neko podobo v obliki filma ali slike, ki si jo bomo priklicali takoj zatem, ko bomo ustavili neželene misli in čustva. To je lahko, kot rečeno, končna podoba cilja oziroma nekaj, kar nam daje prijetne občutke in nas povsem prevzame.
Namesto glasnega »Stop!« lahko poskusimo tudi s kakšnim drugim ukazom. Pomembno je samo, da prežene trenutne misli in ustavi njihovo razraščanje.
Podobna tehnika za vizualni tip ljudi je prečrtanje podobe, ki jo vidimo v glavi. Ko se nam v mislih pojavi neželena slika ali film, si zamislimo, da čezenj narišemo velik rdeč X. Tako zdaj namesto slike ali filma v prvem planu vidimo velik rdeč X, za njim pa še podobo.
S tem smo zmedli vzorec razmišljanja, ki se zato ne bo odvijal naprej. Takoj zatem pa si prikličimo neko sliko ali film, ki ponazarja naš cilj, oziroma nekaj zelo pozitivnega, kar nas v celoti prevzame. če nas nova podoba ne bo prevzela, se bo vrnila stara in je sploh ne bomo mogli izbrisati.
Trik, kako lahko učinkovito prikličemo novo podobo v misli, je: um moramo zaposliti vsaj na dveh ravneh. Torej, poleg vidne zaznave vključimo v pozitivno sliko ali filmski kader še barve, zvok, vonj, okus ali otip. To pomeni, da pri novi podobi ne bomo videli le »nemega filma« ali slike, temveč bomo skušali nekaj v kadru otipati, slišati določene zvoke, vonjati vonjave …
Več čutil ko bomo uporabili, hitreje in bolj temeljito bomo osvojili novo sliko ali film, saj se na tako doživet kader podzavest odzove enako kot na fizično realnost.
