Kako veste, da znate vizualizirati?
Iz vsakdanjih dogodkov, ki se brez sposobnosti vizualiziranja ne bi mogli zgoditi. Na primer, ko pridete na parkirišče, kjer ste pustili avtomobil – ali ga prepoznate? Seveda ga … ker veste, kakšen je. Torej imate prej v mislih neko podobo oziroma sliko, kaj iščete. Ali pa pomislite na svoj dom – ali lahko v mislih vidite vhodna vrata? Ali znate opisati svojo kuhinjo?
Ali lahko poveste, kako ste bili včeraj oblečeni? Ali si lahko prikličete v spomin obraz otroka, starša ali osebe, ki ste jo videli danes?
V vseh primerih ste uporabili sposobnost vizualizacije. Preden ste lahko odgovorili na katero koli vprašanje, ste najprej videli neko sliko, detajl ali dobili občutek.
Tu je še eden od verjetno najučinkovitejših dokazov, da znate vizualizirati.
Ko ste zaskrbljeni, ali ko pomislite na nek črn scenarij, ali si lahko predstavljate v mislih razvoj dogodkov? Zaskrbljenost je v bistvu »meditacija«, osredotočenost na neko mentalno podobo, s katero se iz trenutne realnosti prestavimo v namišljen svet – samo da tokrat v napačno smer. če uporabite enako tehniko za podporo pozitivnemu delovanju, je naloga opravljena.
Začeli bomo z enostavno vajo, ki vam bo pokazala, da ste sposobni zelo dobro vizualizirati.
Vzemite list papirja in nanj narišite enico.
Glejte jo nekaj sekund, nakar zaprite oči. Lahko si predstavljate, da sedite v kinu in je pred vami velikansko belo platno. Vse, kar vidite pred seboj, je belo platno.
Potem si na sredini tega platna zamislite enico, točno tako, kakršno ste maloprej narisali. Izberite si poljubno barvo, v kateri jo boste zagledali. Tudi velikost si izberite po želji.
Ali si jo lahko predstavljate? Ko jo jasno vidite, spremenite barvo. Na primer, če je bila prej črna, jo obarvajte rdeče ali modro. Vizualizacija v barvah je zelo pomembna, saj jo um dojema kot bolj živo. Zato bodite pri vsaki vaji osredotočeni tudi na barve. Potem poskusite spremeniti še njeno velikost: najprej jo pomanjšajte, potem povečajte.
Igrajte se in naredite si vajo zabavno. Cilj je, da se osredotočite na »platno« ter spodbuditi domišljijo, da lahko zavestno spreminjate podobe na platnu.
Če nikakor ne uspete zagledati podobe, ste morda eden redkih ljudi, ki zelo močno zaznava situacije s tipom in sluhom, ne pa toliko z vidom. To boste spoznali tako, da enico laže »otipate« v mislih, kot pa jo vidite. V primeru, da zaznavate predvsem s sluhom, pa ob opazovanju številke recite »ena« ter zaprite oči. Ali številko bolj slišite ali jo vidite?
Ljudje, ki zaznavajo svet bolj s tipom in sluhom kot z vidom, so dokaj redki. Vendar, če sodite v to skupino, si vse vaje vizualizacije pač prilagodite vaši prevladujoči zaznavi. Ker pa velika večina ljudi razmišlja v podobah, bomo vaje prilagodili vizualnemu tipu.
Potem vzemite drugi list papirja in narišite dvojko. Zaprite oči in ponovite prvo vajo, potem pa naredite enako še z nekaj drugimi enomestnimi številkami.
Ko si boste lahko učinkovito predstavljali te številke, napišite dvomestno število. Začnite z enajst. Zaprite oči in si predstavljajte številko na platnu. Ali lahko naenkrat vidite dve enici, drugo poleg druge? Ponovite vajo še z nekaj drugimi dvomestnimi števili.
Naslednji korak je vizualiziranje tridimenzionalnih predmetov. Tudi tu začnite z zelo enostavnim predmetom, na primer, z vžigalico ali zobotrebcem. Položite predmet na mizo in ga opazujte nekaj sekund. Zaprite oči in poskušajte zagledati predmet na vašem »platnu«.
Ko si ga boste lahko priklicali v misli, bodite pozorni, kako ga vidite z zaprtimi očmi. Ali leži tik pred vami? Morda nekoliko stran? Opazite tudi druge detajle okoli njega, ali na platnu »visi v zraku«? Ali lahko spreminjate pogled na predmet; na primer, se postavite nekoliko više nad njim, malo bolj levo ali desno (tako, kot bi se s kamero premikali okoli njega)?
Vadite toliko časa, da boste lahko videli predmet iz različnih kotov. Potem lahko
ponovite vajo še z drugimi enostavnimi predmeti: z nožem, svečo, krožnikom, ključem, svinčnikom in tako naprej. Poskusite vizualizirati tudi več vžigalic ali zobotrebcev skupaj.
Naslednja stopnja je ustvarjanje gibanja. Spet lahko uporabite vžigalico ali zobotrebec. Zdaj si ne boste zamislili predmeta kot mirujočega, temveč v gibanju. Za pomoč lahko najprej naredite gib, potem zaprete oči in si ga zamislite. Na primer, z roko primite vžigalico, ki leži na mizi, in jo predstavite deset centimetrov vstran.
Potem zaprite oči in v mislih ponovite gib. Ali vam je uspelo? Ste lahko zadržali vžigalico v mislih ves čas, ali ste jo videli samo v začetni in končni legi? Ali ste zaznali zraven tudi roko, ki je držala vžigalico? Je bil ta »miselni film« črnobel ali v barvah?
Tudi to vajo lahko ponovite z drugimi predmeti in si jo priredite po svoje. Na primer, vžigalico položite na mizo obrnjeno drugače – lahko jo zavrtite za devetdeset stopinj – ali jo položite nekam drugam, ne na mizo.
Ko uspete zaznavati gibanje, lahko v sliko ali film vključite sebe.
Vaja je enostavna. Ozrite se po prostoru in se osredotočite na neko enostavno podobo, ki jo vidite. Na primer, poglejte steno.
Zaprite oči in vizualizirajte, kakšna je videti stena. Potem pa prikličite zavedanje, da to steno gledate z določenega mesta.
Poskusite se postaviti izven sebe in dejansko zagledati sebe, kako zrete v steno. V pomoč vam lahko služi ogledalo. Najprej se poglejte v ogledalu, potem pa osredotočite pogled na steno. Zaprite oči in si zamislite, da stoji poleg vas nekdo, ki vas opazuje. Kakšni bi bili videti v tem trenutku skozi njegove oči?
še korak naprej je vizualizacija sebe iz različnih kotov. Podobno, kot ste opazovali vžigalico iz različnih zornih kotov – kot bi se kamera premikala okoli nje – boste zdaj opazovali sebe.
Najlaže je tako, da si znova zamislite, kako bi vas videl nekdo drug. Zamislite si torej, da stojite sredi sobe. Oseba, ki je v istem prostoru, se premika okoli vas in vas opazuje iz različnih zornih kotov, kot bi s kamero hodila okoli vas.
Ko se uspete videti tako, si lahko zamislite kader. Predstavljajte si, da počnete nekaj, kar vključuje enostavno in ponavljajoče se gibanje. Na primer, kako hodite. Ali lahko zaznate premikanje nog? Opazite tudi okolico? Je film v barvah ali črnobel? Se vidite samo od kolen navzdol ali lahko zaznate celotno postavo?
Zdaj v ta kader vključite še zvok. Kaj slišite ob hoji? Morda udarec čevlja ob trda tla? šelestenje trave ali listja? Drsenje obuvala po podlagi? Morda slišite zvoke iz ozadja – zvoke soseske ali žvrgolenje ptic? Je zvok prisoten ves čas ali le na trenutke?
Če želite, vključite še vonj in tip. Na primer, ali občutite težo nog, ko naredite korak?
Več elementov ko boste vključili v prizor, pristneje ga boste zaznali. Um ga bo bolj zaznaval kot realnost in zato se bodo bolj spremenili tudi telesni procesi.