Prehrana – prebava, presnova, izločanje
Strokovnjaki ocenjujejo, da je napačno prehranjevanje eden najpogostejših vzrokov zdravstvenih težav. Podobno kot pri stresu, se tudi na tem področju najdejo…
Bolj ko smo osredotočeni na zavedanje o prehrani, večjo odgovornost bomo čutili do izboljšanega načina prehranjevanja in do telesa. Naše prehranske navade …
Strokovnjaki ocenjujejo, da je napačno prehranjevanje eden najpogostejših vzrokov zdravstvenih težav. Podobno kot pri stresu, se tudi na tem področju najdejo…
Znanstveniki in raziskovalci posledice in težave pripisujejo predvsem neprimernemu in preobilnemu prehranjevanju. Ko to spremenimo zavrtimo proces v našo korist.
Prehrana vpliva celo na naše duševno zdravje in obnašanje. Naše prehranske navade ne določajo le telesnega zdravja, energijsko razpoloženje, dolžine življenja in počutja,…
Naše navade prehranjevanja izhajajo iz želja po zadovoljevanju različnih potreb. Na hrano ne gledamo kot na gradnike za izgradnjo celic, temveč nam prestavlja mnogo več…
Hrana je lahko tudi kot zdravilo za reševanje čustvene stiske. V tem primeru nam ni pomembno, kakšno hranilno vrednost ima hrana ali kako vpliva na telo, ker imamo …
Iz otroštva smo prevzeli veliko navad. Na primer, če smo imeli doma vsako nedeljo značilno nedeljsko kosilo (goveja juha, krompir, meso, solata in sladica ali kava),…
Nekateri ljudje uživajo hrano z zavedanjem in z namenom ustvarjanja posebnih pogojev v telesu. Z zavedanjem, kaj telo potrebuje in kako ga lahko s tem oskrbimo,
Nezavedno prehranjevanje je vedno povezano z osredotočenostjo na kratkoročen cilj, ob čemer ne pomislimo, kako bo hrana učinkovala na telo in um. Pri zavestnem prehranjevanju pa
Če jemo z zavedanjem in telesu priskrbimo snovi, ki jih potrebuje za rast in obnovo, istočasno pa ga ne bomo (preveč) obremenjevali, lahko pričakujemo mnoge koristi.
Pri prehrani se marsikaj lahko učimo od otrok, ki niso obremenjeni z vzorci in navadami. Na primer, otroci posvečajo obroku veliko manj pozornosti kot odrasli.
Zavedanje prinaša tudi spoznanje, da včasih jemo, ko nismo lačni, torej bolj iz navade kot iz potrebe. Zato je pomembna premišljena izbira časa za obrok.
Pri prehrani sta razširjena dva pogleda na zajtrk. Prvo izhaja iz dejstva, da naj bi jedli takrat, ko smo lačni. V tem primeru zajtrka ob osmih zjutraj verjetno …
Sprememba jedilnika lahko prinese odlične občutke ter močan navdih za nadaljevanje poti (tudi na drugih področjih), saj je to eno od najtežjih sprememb.
Idealen obrok naj bi bil sestavljen iz pravkar nabrano zelenjavo z domačega vrta, kjer za zaščito in gnojenje ne uporabljamo nobenih kemičnih pripravkov.
Omejitev sladkanih brezalkoholnih pijač, alkohola in pretirano uživanje kofeina, ne le v kavi, temveč tudi v čajih telesu izboljša metabolično delovanje.