Ljudi in dogodke spravljamo v predalčke
O vsaki stvari si oblikujmo mnenje sproti in vedno znova … ter ne vlecimo občutkov iz preteklosti v sedanjost.
Veliko stresa si ustvarimo, ker ljudi in dogodke spravimo v predalčke, iz katerih jih ne vzamemo nikoli več. Na primer, če nas je nekdo pred petimi leti razočaral – ko smo ga prosili, naj nas pelje na pomemben sestanek, on pa je zamudil – to ne pomeni, da je to storil nalašč ali da nam je želel škodovati. Še manj pa, da ni vreden zaupanja za vse večne čase.
Če imamo to osebo še vedno v predalčku »On je tisti, ki me je oškodoval v zelo pomembni situaciji«, ga lahko danes doživljamo domala enako intenzivno ter z enakimi občutki, kot smo ga tisti dan.
Tudi v tem primeru smo sami zaslužni za to izkušnjo, ker si ne dovolimo pokopati preteklosti.
Za primer lahko vzamemo spodnji dve zgodbi?
Tako lahko držimo vklenjene dogodke dokler z njimi ne razčistimo. Danes je nov dan. Dajmo mu priložnost, da se oblikuje v skladu s svežimi pričakovanji in darili. Presenečeni bomo nad potencialom, ki nam ga prinaša! Če si zjutraj v postelji rečemo »Ah, spet eden tistih dni«, pa smo si že vnaprej zaprli vrata za darila.
Kako pa lahko delujemo z ljudmi, ki ne izpolnijo obljub ali naših pričakovanj? Enostavno – na tem področju pač na tega človeka ne računajmo oziroma ne pričakujmo preveč. Naivnost pomeni poznati človeka in njegove muhe, potem pa pričakovati, da bo v naslednji podobni situaciji ravnal drugače kot dotlej.
Z njim sodelujmo na področjih, kjer se ujamemo in imamo podoben pogled, ostala področja pa naj nas v zvezi z njim ne zanimajo. Ali povedano drugače, vzemimo od njega tisto, kar naju druži, na ostalo pa pozabimo – ker je vse ostalo njegova stvar.
Če bomo vzpostavili z vsemi ljudmi tak odnos, bomo lahko imeli okoli sebe ogromno ljudi, s katerimi se bomo krasno ujeli, ker bomo negovali odnos na področjih, ki nas družijo. Ob tem ne bomo stopnjevali napetosti na področjih, okoli katerih se v razgovorih navadno vname prevroča debata.
