Ljudje, ki drugim odpustijo so srečnejši ter imajo trdnejše in bolj ljubeče odnose, poleg tega pa imajo tudi manj zdravstvenih težav in simptomov stresa.

Človekova nezmožnost odpuščanja je – ta namreč v svojem srcu nosi sovraštvo – v resnici eden od dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca. Pri ljudeh, ki so globoko v sebi odpustili tistemu, ki jih je prizadel se nemudoma izboljša delovanje srca in ožilja, pa tudi delovanje mišic in živčnega sistema. Če želimo imeti koristi od svojega odpuščanja, nam torej sploh ni treba, da drugemu povemo, da smo mu odpustili.

(Projekt odpuščanja na univerzi v Stanfordu)

V knjigi Forgive for good (Odpusti za zmeraj) dr. Luskin opisuje Dano, ki je prepričana, da nikakor ni moč odpustiti človeku, ki jo je prizadel. Dr. Luskin Dani svetuje, naj si predstavlja, da ji nekdo uperi puško v glavo. Preživela bo samo, če bo opustila jezo in zamero, ki jo čuti do človeka, ki jo je prizadel. Ali bo zdaj odpustila? Ob takšni primerjavi se Dana takoj zave, da za njeno bolečino ni vredno umreti – in končno tudi spozna, da je sama sebe počasi ubijala, s tem ko ni hotela odpustiti.

Čeprav nihče ne meri v nas s puško in zahteva od nas, da se odpovemo bolečini in jezi, je naše življenje – in tudi naša sreča – resnično odvisna od naše sposobnosti, da opustimo bolečino in se naučimo odpustiti.

Sočutje je ključno!

Če lahko za dovolj dolgo odložimo svojo bolečino na stran in si nepristransko ogledamo situacijo, bomo ugotovili, da so ljudje, ki so nas prizadeli, s tem neizogibno prizadeli tudi sebe.

Ko razumemo, da nekdo trpi, se naši negativni občutki kot po čudežu spremenijo v sočutje in človeku veliko laže odpustimo.

Vaja – Opuščanje kot zdravilo oziroma proces odpuščanja

1. Izberite si prostor, kjer vas ne bo nihče motil, in sedite.
2. Zaprite oči in pomislite na človeka, na katerega ste jezni ali ga sovražite ali pa v srcu gojite zamero do njega.
3. Nekajkrat globoko vdihnite in si dovolite čutiti svoje občutke in čustva, da bi morali kaj storiti v zvezi z njimi. Samo opazujte jih.
4. Zdaj pa skušajte doumeti, da dejanja, s katerim vas je nekdo prizadel, ne morete spremeniti. Del preteklosti je, zato ni v tem trenutku prav ničesar, kar bi lahko vplivalo na to dejanje. Občutite njegovo dokončnost.
5. Razumite tudi, da se ta človek morda nikoli ne bo spremenil. Je tak, kakršen je. Nekajkrat globoko vdihnite, medtem ko skušate sprejeti to resnico.
6. Zdaj pa skušajte razumeti, da je ta človek tak, kot je – in da je storil, kar je storil – zato, ker nosi v sebi bolečino, ker nekaj pogreša ali ker je na nek način ranjen. Tega se ne mara še sam ne zaveda, a bolečina je vendarle v njem. Ljudje prizadenejo druge samo zato, ker so prizadeti sami. Skušajte ga gledati s sočutjem, prav zaradi njegove bolečine. Predstavljate si, da je otrok, ki ga je nekaj prizadelo, in zdaj v svoji bolečini tolče okrog sebe in po drugih ljudeh. Ali ste lahko sočutni do tega človeka?
7. Minuto ali dve obsedite v tišini in občutite, kako vaše sočutje – ne glede na njegovo intenzivnost – širi vaše srce.

OPOMBA: namen te vaje je, da začnemo opuščati bolečino, ki jo nosimo v srcu, ne pa, da druge razbremenimo odgovornosti za njihova dejanja. To vajo ponavljamo, dokler ne začutimo, da je v našem srcu prišlo do preobrata, pa naj bo ta še tako majhen. Bolj ko bomo lahko sočutni, laže bomo odpuščali.

vir: knjiga »Srečni kar tako«, Marci Shimoff, Carol Klein