Kako prehrana vpliva na naše duševno zdravje
Zdrava prehrana vpliva celo na naše duševno zdravje in obnašanje. Naše prehranske navade ne določajo le telesnega zdravja, energijsko razpoloženje, dolžine življenja in počutja, temveč vplivajo celo na duševno zdravje in obnašanje.
Britanska organizacija British Mental Health Foundation je objavila izsledke šestdesetletnega spremljanja prehranskih navad Britancev. Ugotovili so, da danes pojedo 34% manj zelenjave in 59% manj rib – ki vsebujejo veliko koristnih maščob omeg-3 – kot pred šestdesetimi leti. Povečan delež zaužitih maščob omega-6 glede na omega-3 pa povezujejo z depresijo, izgubo spomina in pomanjkanjem koncentracije.
Druga raziskava pa kaže na povezavo med slabo prehrano in nasilnim vedenjem.
V reviji The American Journal of Psychiatry je bila objavljena raziskava, v kateri so znanstveniki štirinajst let spremljali vpliv prehrane na možgane mladostnikov. Poskus je potekal na otočku Mavricius, kjer se otroci otroci prehranjujejo podobno kot v zahodnem svetu.
še več, Bill Walsh (zdravnik in vodja raziskav na inštitutu Health Research Institute v ameriškem Illinoisu) je z biokemično terapijo uspel zmanjšati nasilno in uničevalno vedenje pri 92% (nasilno vedenje) in 88% (uničevalno vedenje) pacientov, ki so se vključili v program in vztrajali z njim. (biokemična terapija je le drugo ime za dovajanje tistih hranilnih snovi, ki jih telesu primanjkuje). Znanstveniki so našli povezavo med pomanjkanjem hranilnih snovi v telesu in nižanjem inteligenčnega količnika ter celo nasilnim vedenjem. Pomanjkanje beljakovin, vitaminov skupine B, cinka in železa je opazno vplivalo na razvoj možganov mladostnikov.
Kako hrana vpliva na naše možgane
Vzrok zdravstvenih težav, ki jih pripisujejo hrani, ni le v napačni izbiri živil
Naše prehranske navade so povečini zelo slabe, kljub temu, da smo dobro seznanjeni z vplivom prehrane na naše zdravje. Vzroki zdravstvenih težav, ki jih pripisujejo hrani, pa niso v nepravilnem izbiranju hrane, kajti to je že posledica. Vzrok tiči v pomanjkanju zavedanja oziroma v priučenem pogledu na hrano.
Ni dovolj posvečati le podrobnemu izboru hrane, temveč zgraditi čvrste temelje in odnos do prehranjevanja. Sprememba jedilnika bo nato sledila sama po sebi kot posledica odgovornosti do telesa.
Razloga, zakaj se ne bomo posebej osredotočili na jedilnike, sta dva:
- Prvič, ko nam nekdo predpiše drugačno hrano (tako, ki nam ni ravno najboljša) ter istočasno omeji dobrote, ni ravno realno pričakovati, da bomo nasvete dolgoročno upoštevali.
- In drugič, pri hrani je ogromno nasprotujočih si informacij. Prvi zdravnik trdi nekaj, drugi pokaže rezultate raziskav, ki spodbijajo teorijo prvega, na kar tretji oznani, da na svoji kliniki že dvajset let počne nekaj povsem drugega in dosega izjemne rezultate…
Omejiti se moramo na priporočila, ki jih zagovarja večina in ki so že velikokrat potrjena v praksi. Pri tem je dobro, da zavestno spremljamo in poslušamo svoje telo, ki nam s telesnimi spremembami, počutjem in razpoloženjem pokaže ustrezno izbiro živil, ki nam bo na dolgi rok najbolj koristila.
