Sposobnost prilagajanja telesa slabšim pogojem
»Velika večina količina pozitivnih ionov v velikih mestih zmanjša sposobnost dihanja za 30%« je v eni od študij poudaril ruski raziskovalec Čijevski.
Sposobnost prilagajanja telesa slabšim pogojem lahko povzroči zavidljive učinke.
Naredil je tudi zanimiv poskus z živalmi. V električno osiromašen zrak, kakšnega navadno dihamo v velikih mestih, je zaprl zajce, podgane, miši in morske prašičke. Skoraj vse živali so poginile v dveh tednih.
Ko je naredil obdukcijo, je odkril zanimivo dejstvo. Zgolj v štirinajstih dneh so se pri živalih pojavile »človeške« bolezni: slabokrvnost, zamašenost jeter, bolezni srca, odpoved ledvic, in vrsta bolezni dihal.
Opozorilo pa velja nameniti še na eno težavo, ki se je morda ne zavedamo dovolj. Ogledali si jo bomo na področju prehrane, potem pa jo bomo prenesli še na področje kakovosti zraka.
Ste bili že kdaj na dieti, pri kateri ste z jedilnika črtali sol ali sladkor? Potem se verjetno spomnite, kaj se je dogajalo. Dokler smo navajeni na začinjeno hrano, se nam zdi hrana brez začimb neokusna. Ko pa nekaj dni ali tednov zapored uživamo tovrstno hrano, kar naenkrat v njej najemo okus.
Ta neverjetna sposobnost prilagoditve organizma novim razmeram se imenuje življenjska prilagodljivost. Čeprav nam kratkoročno zagotavlja preživetje, pa dolgoročno močno slabi organizem. Težava je v tem, da navadno ne zaznamo, kdaj se je telo prilagodilo novim razmeram, zaradi česar je zelo obremenjeno.Še bolj zanimivo je dejstvo da se nam po vrnitvi na običajno prehrano ta zdi mnogo preveč začinjena. Takrat se navadno odločimo, ali bomo ohranili ta občutek in omejili začimbe, ali pa jih ne bomo. Če jih omejimo, hrano doživljamo kot okusno in začimb sploh ne pogrešamo. Če jih ne, pa se nam zdi kakšen dan ali dva hrana zelo močnega okusa, sčasoma pa postane povsem običajna. Čez čas se znajdemo v enaki situaciji, ko smo bili pred dieto.
Običajno je to pri dihanju. Ko vdihujemo onesnažen ali osiromašen zrak, najverjetneje ne zaznamo spremembe v telesnih funkcijah. Vendar to nikakor ne pomeni, da telo deluje v idealnih okoliščinah.
Na primer, če vstopite v močno zakajeno sobo, se telesne funkcije spremenijo, a tega ne zaznate, še posebej, če to večkrat ponovite. Čeprav telo na videz deluje domala nespremenjeno, se lahko istočasno notranji organi na vso moč trudijo ohranjati vitalne funkcije.
Iz tega razloga so v starih časih rudarji, namenjeni v globoke rove, nesli s seboj kanarčka. Ker se je ta drobna žival manj sposobna prilagoditi slabemu zraku, je v kritičnih razmerah poginila. To je bil za rudarje znak za umik iz rova.
Če ne bi imeli s seboj ptice, bi se lahko počasi zadušili, a še sami ne bi vedeli, kako jih je to doletelo (ker se telo, če je le možno, na spremembe ne odziva s šokom, ampak s prilagoditvijo.)
Zelo znan je tudi primer življenjske prilagoditve žabe na toploto. Če jo vržemo v zelo vročo vodo, skoči ven. Če jo položimo v prijetno toplo vodo in potem počasi zvišujemo temperaturo, pa se dobesedno pusti skuhati.
Zato bodimo pozorni na spremembe v okolju, ki odstopajo od optimalnih pogojih.
