Stvari zauživamo po koščkih
Naslednji pojav, ki je prav tako posledica prevelike izbire, je premajhna osredotočenost in predanost posamični dejavnosti. Ko se nečesa lotimo, nas kmalu ne zanima več in že iščemo nekaj novega.
Želja po preizkušanju več stvari, ki so nam na voljo, se je prelevila v drobljenje časa in pozornosti na nešteto koncev. Menda znaša povprečni čas, v katerem smo lahko osredotočeni na eno samo stvar, manj kot tri sekunde.
Zato je tudi razumljivo, da ves čas preklapljamo med televizijskimi programi, jemo malo tega in malo onega, na internetu vztrajamo na eni spletni strani zgolj nekaj sekund, v časopisu preberemo malo tu ter malo tam in tako naprej.
Ker je to postal naš vzorec, se enako dogaja tudi pri odnosih, pri delu, hrani… in tudi pri skrbi za telo.
Rešitev je jasna. Najprej (na hitro) izberimo, postavimo si prioritete in začnimo z izbranim opravilom. Potem pa vztrajajmo, dokler je potrebno, in se takrat pač odpovejmo vsemu ostalemu, kar smo morda nameravali opraviti sočasno. Tako bo mogoče opravljena res samo ena zadeva, vendar bo opravljena zagotovo… in dobro.
