Uredimo svoje finance
Sredi noči ženo zbudijo stopinje. Ko odpre oči, opazi sredi sobe moža, ki se živčno sprehaja gor in dol. Ko ga vpraša, zakaj ni v postelji, ji odgovori, da je sosedu dolžan denar, ki bi ga moral vrniti jutri. Ker ga nima, razmišlja, kje bi ga lahko dobil. Istočasno pa ga skrbi, kako bo sosed reagiral, saj ima s tem denarjem že načrte.
»Tole bova pa hitro rešila,« reče žena in vzame telefon. Zavrti sosedovo številko in ko prikliče upnika, reče: »Poglej, moj ti je dolžan denar, ampak ga nima. Zato ti ga jutri ne bo mogel vrniti. Hvala, samo to sem ti želela sporočiti, pa lahko noč.«
Potem se obrne k možu: »Zdaj pa pojdi lepo spat … in naj se on sprehaja po sobi …«
Kar štirje od desetih najpogostejših stresnih dogodkov so povezani z osebnimi financami. Največkrat nas vrže iz tira že misel na finančne obveznosti oziroma morebitna nezmožnost plačila. V glavi preigravamo razne črne scenarije v smislu »Kaj, če …«. Večkrat ko pomislimo na problem, hujši se nam zdi.
Prva rešitev v takih situacijah je vedno aktivnost. Najhuje je, če samo razmišljamo in ne ukrenemo ničesar.
Kako lahko rešimo takšen problem? Vzemimo list papirja in napišimo deset rešitev, tudi če so še tako zahtevne, banalne ali neverjetne. Prvi cilj ni rešiti nastalo situacijo, temveč preusmeriti misli iz problema v delovanje. Izbor med rešitvami bomo napravili pozneje, zdaj se najprej prepričajmo, da je rešitev sploh možna.
Razmislimo tudi o rešitvah, po katerih v običajnih okoliščinah morda ne bi nikoli posegli, na primer, o prošnji sorodniku za posojilo … za kar smo se morda pri sebi zaobljubili, da ne bomo nikoli naredili. A ker okoliščine niso običajne, tudi naši postopki ne morejo biti običajni.
Ko bomo razmišljali o rešitvah, se bo naš odnos do težave spremenil. Ne bomo se počutili kot pasivni opazovalci, temveč bomo imeli občutek, da lahko vplivamo na situacijo. In to je že veliko.
Potem je treba med zapisanimi predlogi le še izluščiti najboljšo rešitev ter se lotiti akcije. Seveda je jasno, da več časa ko imamo na razpolago, več rešitev bo možnih. če bomo čakali na zadnji trenutek – tako, kot mož, ki je bil sosedu dolžan denar – ne bomo imeli ravno veliko možnosti.
Zato je ključ do urejenih financ vedno v predvidevanju bodočih (predvsem večjih) finančnih izdatkov ter aktivno spremljanje, kaj počnemo z denarjem. Oglejmo si zadevo zelo na kratko.
V prihodnosti bomo imeli večje izdatke dveh vrst:
- pričakovane izdatke,
- nepričakovane izdatke.
V prvo skupino sodijo menjava avtomobila, prekrivanje strehe, šolanje otroka in podobno. Ker vemo, da bo do tega prišlo, je odgovorno razmišljati o izdatku mnogo prej. Dosti laže je veliko mesecev odvajati po malem, kot pa malo mesecev po veliko. Na primer, če bomo vsak mesec od prihodkov odvajali manjši znesek, se bo ta na našem naložbenem računu kopičil in plemenitil. če bomo prisiljeni na hitro zbrati večjo količino denarja, pa lahko zabredemo v težave.
Mnogi menijo, da si ne morejo privoščiti varčevanja ali investiranja. Dejansko si ga lahko … le nekaj trikov morajo poznati in imeti morajo prave informacije.
Zaenkrat si zapomnimo le, da na pričakovane izdatke lahko vplivamo, če o njih razmišljamo dovolj zgodaj.
Druga skupina večjih izdatkov nastane kot posledica različnih dogodkov, za katere ne vemo, ali se bodo zgodili.
Na primer, če nam bo naravna ujma odnesla vogal hiše, bo treba hišo sanirati. če se zaletimo z avtomobilom – in smo sami krivi – ga verjetno tudi ne bomo pustili ob cesti, temveč ga bomo popravili. če se poškodujemo in bomo dalj časa na bolniškem dopustu, bo naša plača nižja, pa še dodatne stroške, povezane z zdravljenjem, bomo morda imeli. Podobno se bo zgodilo, če zbolimo za kakšno boleznijo, ki nas za dalj časa odtegne od virov prihodkov in tako naprej.
Takih dogodkov ne moremo predvideti, pa tudi nesmiselno bi bilo preveč razmišljati o njih. Najenostavneje je, če za te stroške pooblastimo nekoga drugega, za kar se mu oddolžimo z minimalnim plačilom. Ali po domače – zavarujmo premoženje in sebe.
Zavarovanje ni nič drugega kot zaščita pred večjimi nepredvidenimi stroški. če nas skrbi, kako bi poplačali morebitno večjo škodo ali nadomestili izpad večjega prihodka, lahko to učinkovito storimo z raznimi zavarovalnimi programi. Tako zgolj ne čakamo – ali morda celo potiskamo glavo v pesek – in upamo, da se ne bo nič zgodilo, temveč aktivno poskrbimo za morebitne težave … in od tistega trenutka naprej mirno spimo.
Zelo podobno lahko poskrbimo za zaščito že ustvarjenega. Namreč, najkoristnejše pri ustvarjanju premoženja ni osredotočanje na nove potenciale, temveč zaščita tistega, kar smo že ustvarili in kar trenutno imamo (lahko pa v določenih situacijah izgubimo).
Tak pristop je priporočljiv povsod, kjer se utegne zgoditi kaj nepredvidenega. Vprašajmo se, kaj nas najbolj skrbi in skoraj gotovo obstaja možnost aktivnega reševanja težave. Najslabše je ostati pasiven in čakati, da se bo zadeva uredila sama od sebe, ali pa naivno upati, da se kaj takega že ne more zgoditi nam.
Morda se res ne bo zgodilo … a zakaj bi tvegali in doživljali stres, če nam ni treba?
Drugi priporočljiv pristop k osebnim financam, kar zadeva zmanjšanje stresa, je ugotavljanje »praga budnosti«. Vsi imamo določene manjše in obvladljive skrbi ter obveznosti, ki jih ne dojemamo stresno, temveč kot vsakdanjo stvar. Ker jih vidimo kot rešljive, nas ne skrbijo.
Na določeni točki pa nas začnejo zadeve toliko skrbeti, da jih ne obravnavamo več kot vsakdanje opravilo, temveč gledamo nanje kot na velik izziv, za katerega ne vidimo rešitve. To simbolično označujemo s »točko budnosti«, saj zaradi takih stvari pregovorno ne moremo spati, podobno, kot smo videli v šali na začetku poglavja.
Določimo torej obveznosti, o katerih ne razmišljamo kot o izvedljivih, temveč jih vidimo kot nepremostljiv problem. Ali pa kot nekaj, na kar nimamo vpliva, zato smo zaskrbljeni.
Ta točka je pri različnih ljudeh različna. Nekdo kupi delnico za sto evrov in zaradi nje ne more spati, nekdo drug pa ves čas vlaga v tvegane naložbe, a ga posledice niti malo ne skrbijo. V bistvu je vseeno, kje je ta točka. Pomembno je, da jo najdemo in potem ponovno ovrednotimo vse zadeve, ki so nad to točko.
To so stvari, ki nam povzročajo stres. Zato razmislimo, ali bomo zadevo pustili nespremenjeno – ter si povzročali stalni stres – ali pa si jo morda raje prilagodili tako, da ne bo dosegla »točke budnosti«. Na primer, če nas skrbi, da bodo cene delnic padle, raje kupimo obveznice, plemenite kovine ali si na banki uredimo vezavo sredstev.
če vsak mesec znova stiskamo zobe, ko je treba plačati račun za lizing avtomobila – ter ob času plačila navadno postrgamo po denarnicah, žepih in računih vse do zadnjega evra – bi mogoče razmislili, ali ne bi zamenjali avtomobila za nekoliko cenejšega, ki ga bi z lahkoto odplačevali.
Na svoje osebne finance imamo zelo velik vpliv. Glede na to, da je po statistikah skoraj polovica naših skrbi povezanih z denarjem, je zelo modro tudi na tem področju narediti korak naprej.