Uvajanje jutranje rutine
Po mesecu dni boste uvedli dve novosti. Prva bo jutranja rutina, ki jo je treba izvajati prav tako dosledno, neprekinjeno in natančno, kakor osnovno telesno dejavnost.
Če ste pri osnovni dejavnosti le nekoliko raztegnili oziroma si prilagodili obstoječo navado, boste tokrat uvedli nekaj novega.
To je poseben jutranji postopek, s katerim boste telo in um pripravili na nov dan. Sestavljen je lahko iz več delov:
- aerobna vadba, katere cilj je nadihati se svežega zraka (vsaj deset minut);
- pitje tekočine; če je možno, naj bo to čista voda, sicer pa sveže stisnjen zelenjavni ali sadni sok. Lahko je tudi limonada;
- vaja za koncentracijo oziroma umirjanje uma; recimo, vaja dihanja (pet do petnajst minut);
- zdrav zajtrk.
Pozneje lahko dodate še poljubno dodatno vadbo, s katero zbudite telo; na primer, delo z lahkimi utežmi.
Tako imenovana jutranja rutina nam prinaša celo vrsto koristi:
- Osvobodimo se čustvenih stanj, ki smo jih doživljali ponoči. Marsikdo v sanjah doživlja neprijetna čustva. če v takem razpoloženju vstanemo in začnemo opravljati običajne dejavnosti, obstaja velika verjetnost, da bomo – vsaj na začetku – čustveno stanje, v katerem smo se zbudili, prenesli na dnevna opravila. Lahkotna jutranja telovadba, pri kateri se nadihamo svežega zraka, prekine »nočne zgodbe« in da nov temelj dnevnim opravilom.
- Prekinemo negativne misli. Najboljše zdravilo za osvoboditev od strahov, negotovosti, dvomov in skrbi, ki se nam porajajo v glavi, je telesna dejavnost. če v jutranjo rutino vključimo dovolj aerobne vadbe – torej take, ki vključuje gibanje in pospešuje dihanje – s tem ne bomo le izdatno oskrbeli možgane s kisikom ter pognali kri v tkiva, temveč se bomo dejansko napolnili z novo energijo in osvojili pozitiven pogled na nov dan.
- Zberemo misli in jih usmerimo v sedanjost. Ena najpomembnejših stvari nasploh je, da ne iščemo energije za delovanje v zunanjih dogodkih (beri: če je sonce, smo motivirani, če je dež, pa se nam ne ljubi niti vstati), temveč jo prebudimo v sebi. Jutranja rutina nam pomaga, da se sami odločimo, kaj bomo počeli, in usmerimo svojo pozornost v ta trenutek. če tega ne naredimo, je lahko naša pozornost razpršena na sto koncev.
Sebi in okolici damo vedeti, da smo gospodar svojega časa in dejavnosti. če začnemo dan tako, kot smo si zadali, je to že naša prva uspešno opravljena dnevna dejavnost, kar nam da moč in navdih za nov dan ter okrepi samozavest in osebno moč. Ker se držimo načrtovanih ciljev in uspešno izpeljemo prvo dnevno dejavnost, dobimo dokaz oziroma potrditev, da zmoremo in da imamo življenje v svojih rokah. Z uspešno opravljeno dejavnostjo se tudi prepričamo, da sami nadzorujemo svoje želje, zato bomo bolj nepopustljivi do vsega, kar nam ne ustreza. Povedano drugače, bolj se bomo znali in uspeli postaviti zase. Ta čas dneva je tudi nadvse primeren za pregled dnevnih ciljev, ki jih imamo pred seboj. - Postavimo temelj ostalim dejavnostim. Ko se zjutraj odločimo za določeno aktivnost, smo z njo postavili standard za vsa ostala opravila. Ker smo že dosegli prvi dnevni cilj, veliko laže in uspešneje dosežemo tudi ostale. Na primer, če začnemo s telovadbo, bomo laže nadaljevali v tem duhu, kot če bi jo izpustili (in dobili občutek, da smo zavozili, pa se dan še dobro začel ni). Enako velja za hrano. če začnemo dan z zdravim zajtrkom, obstaja veliko večja možnost, da bodo tudi naslednji obroki (bolj) zdravi. če se prepustimo okusu – in podležemo nezdravi, a okusni hrani – pogosto tudi preostali obroki sledijo istemu vzorcu.
- Razgibamo se. če v jutranjo rutino vključimo telesno vadbo, bomo »zagnali« telo, ki bo tako pripravljeno na nove podvige. V bistvu ga ogrejemo, zato lahko opravljamo vsa ostala dela – pa ne samo fizična – z manj napora.
- Poskrbimo za svoje zdravje. Ne samo z zajtrkom, ampak tudi s telesno dejavnostjo in zbistritvijo misli. Vse skupaj nam daje odličen občutek, saj smo že navsezgodaj lepo poskrbeli zase.
- V sebi prebudimo strast do življenja. Vse jutranje dejavnosti, ki sestavljajo rutino, se združijo v jasen, otipljiv in navdušujoč dosežek: počutimo se žive, močne, mladostne, sposobne in pripravljene na kar koli, kar nam bo prinesel dan. Z jutranjo rutino tudi vnaprej naberemo energijo in »napolnimo akumulatorje«. Lahko si predstavljamo tudi takole. Vzemimo, da je zjutraj, ko vstanemo, zaloga naše energije nič. Ob jutranji rutini jo dvignemo na deset, kar pomeni, da imamo zdaj neke vrste zalogo, ki jo lahko porabljamo. Ob stresnih dnevnih dogodkih bomo počasi »praznili baterije«. Energija nam bo z deset padla na osem, pet, tri … Vendar bomo še dobršen del dneva – če že ne ves dan – čili in živahni. če začnemo dan brez jutranje rutine in se kar zaženemo v prvo opravilo, pa začnemo delovati z »zalogo nič« in smo lahko že kmalu »v minusu« oziroma utrujeni in izčrpani, ob koncu dneva pa morda celo izžeti kot cunja.
- Jutranja rutina nam ne jemlje časa, temveč ga ustvarja. Dnevno nam je na voljo določena količina časa in energije. Z jutranjo rutino usmerimo pozornost nase in si zamislimo opravila, ki jih želimo opraviti. Ker se zavemo priložnosti, ki jih prinaša dan, ter imamo jasno zastavljene cilje, jih želimo izkoristiti. Zato zmoremo dalj časa ostati zbrani, izvajati zahtevnejše dejavnosti, teže nas je spraviti iz tira in bolj smo »trdoživi« ter vztrajni. To pomeni, da bomo s povečano produktivnostjo opravili veliko več. Druga korist je, da bomo delo opravljali z več radosti. Ko na koncu dneva potegnemo črto, morda ugotovimo, da je jutranja rutina naš verjetno najbolje investiran čas v celotnem dnevu, saj daje podlago vsem ostalim dejavnostim, ki sledijo. Brez te rutine bi opravili manj in marsikdaj bi bilo delo slabše opravljeno.
Sebi in okolici damo vedeti, da smo gospodar svojega časa in dejavnosti. če začnemo dan tako, kot smo si zadali, je to že naša prva uspešno opravljena dnevna dejavnost, kar nam da moč in navdih za nov dan ter okrepi samozavest in osebno moč. Ker se držimo načrtovanih ciljev in uspešno izpeljemo prvo dnevno dejavnost, dobimo dokaz oziroma potrditev, da zmoremo in da imamo življenje v svojih rokah. Z uspešno opravljeno dejavnostjo se tudi prepričamo, da sami nadzorujemo svoje želje, zato bomo bolj nepopustljivi do vsega, kar nam ne ustreza. Povedano drugače, bolj se bomo znali in uspeli postaviti zase. Ta čas dneva je tudi nadvse primeren za pregled dnevnih ciljev, ki jih imamo pred seboj. 
Razgibamo se. če v jutranjo rutino vključimo telesno vadbo, bomo »zagnali« telo, ki bo tako pripravljeno na nove podvige. V bistvu ga ogrejemo, zato lahko opravljamo vsa ostala dela – pa ne samo fizična – z manj napora. 
Jutranja rutina nam ne jemlje časa, temveč ga ustvarja. Dnevno nam je na voljo določena količina časa in energije. Z jutranjo rutino usmerimo pozornost nase in si zamislimo opravila, ki jih želimo opraviti. Ker se zavemo priložnosti, ki jih prinaša dan, ter imamo jasno zastavljene cilje, jih želimo izkoristiti. Zato zmoremo dalj časa ostati zbrani, izvajati zahtevnejše dejavnosti, teže nas je spraviti iz tira in bolj smo »trdoživi« ter vztrajni. To pomeni, da bomo s povečano produktivnostjo opravili veliko več. Druga korist je, da bomo delo opravljali z več radosti. Ko na koncu dneva potegnemo črto, morda ugotovimo, da je jutranja rutina naš verjetno najbolje investiran čas v celotnem dnevu, saj daje podlago vsem ostalim dejavnostim, ki sledijo. Brez te rutine bi opravili manj in marsikdaj bi bilo delo slabše opravljeno. Tudi opravljanje te dejavnosti je dobro zabeležiti. če ste do zdaj uporabljali koledar, ga lahko še naprej, a zdaj boste uporabili dve barvi. S prvo boste na njem še naprej označevali osnovno dejavnost, z drugo pa izvajanje jutranje rutine. Torej, datum na koledarju boste zdaj obkrožili z dvema barvnima svinčnikoma. (Primer označevanja najdete spodaj)
Lahko pa uporabite tudi že omenjeno posebno razpredelnico – še posebej, če jo že uporabljate za beleženje osnovne dejavnosti – kamor lahko vpišete več oziroma vse posamične sklope jutranje rutine. “Razpredelnico najdete v spodnjem obrazcu” ali na strani kjer je tudi podrobneje razloženo, kako jo izpolniti.
Še namig. če vaša osnovna dejavnost vključuje aerobno vadbo (hoja, tek, sobno kolo …), jo lahko izvajate v sklopu jutranje rutine. V tem primeru jo boste pač podaljšali na dvajset minut.
če opravljate osnovno telesno dejavnost ob drugih urah, oziroma če ta ne vključuje elementov aerobne vadbe (pospešeno dihanje in srčni utrip ter znojenje), pa si boste za jutranjo rutino omislili nekaj novega.
