Zavestno in nezavedno prehranjevanje
V zadnjem primeru je bilo predstavljeno zavestno prehranjevanje, s predhodnimi pa nezavedno. Nezavedno prehranjevanje je vedno povezano z osredotočenostjo na kratkoročen cilj, ob čemer ne pomislimo, kako bo hrana učinkovala na telo in um.
Pri zavestnem prehranjevanju nismo osredotočeni na zadovoljevanje trenutne potešitve, ampak gledamo širše in upoštevamo tudi dolgoročne učinke. Ker nam je ta pomembnejši od trenutnega zadoščenja, nimamo občutka, da bi se čemu odpovedali, temveč, da telesu delamo uslugo. Zdrava hrana pa je lahko tudi okusna in mnogi zato uživajo ob zdravih živilih.
Izbor živil je odraz oziroma posledica namena prehranjevanja. Pri večini otrok ne moremo pričakovati, da bodo jedli z veseljem pusto pripravljeno zelenjavo, razen, če ne uživajo v okusu, ker ne razmišljajo o dolgoročnem vplivu hrane na njihovo telo in zdravje. Zato motivacija v smislu »Jesti moraš veliko zelenjave, da boš velik in zdrav« navadno ne deluje.
