Glavni dejavniki za podaljšanje življenja 1. del
Kako živeti, da si bomo izrazito podaljšali življenje?
Tukaj bodo povzete posamezne teme, ki smo jih na strani že obdelali, le da se bomo sedaj osredotočili na vpliv posamičnih dejavnosti na upočasnitev staranja ter podaljšanje življenja.
1. Zmanjševanje stresa
Najprej je tu stres. Nemški fiziolog Max Rubner je že na začetku prejšnjega stoletja postavil teorijo o staranju glede na trošenje energije. Temelji na odnosu med posameznikovo presnovo, velikostjo telesa in dolžino življenja. Menil je, da se tisti, ki počasneje porabljajo energijo, tudi počasneje starajo. Nekateri celo verjamejo, da ima človek ob rojstvu na voljo določeno število vdihov ter srčnih utripov, nakar mu enostavno zmanjka energije.
Ali je ta teorija pravilna? Dejstvo je, da nam stres pospeši bitje srca in v stresnih situacijah dihamo hitreje. Osnova domala vseh tehnik dihanja je umirjeno in upočasnjeno dihanje.
Vemo tudi, da nam redno ukvarjanje s športom upočasni bitje srca.
Vendar ni bistvo v odštevanju, koliko vdihov smo oddaljeni od zadnjega izdihljaja, saj obstajajo tehnike, ki telo polnijo z novo energijo. Torej ni skrivnost le v tem, da »vozimo avto počasneje«, zaradi česar bo porabljal manj bencina, temveč imamo možnost, da kadar koli vmes natočimo novo gorivo z dihalnimi vajami, jogo, či gongom, taj čijem in podobnimi veščinami.
Rešitev je torej v kombinaciji in ravnovesju zmernega porabljanja energije in oskrbovanja telesa s svežo energijo.
Glede na to, da so največji porabniki energije naši možgani, sta pri ohranjanju mladostnosti in dolgega življenja izjemnega pomena počitek in sproščanje. Načrtno zmanjševanje stresa mora biti ena od človekovih prioritetnih nalog.
Pozitivna naravnanost in optimističen pogled na življenje
Znano dejstvo je, da zadovoljni ljudje živijo dlje, se počasneje starajo in so manj bolni. Poleg tega imajo tudi veliko več od življenja.
Da bi osvojili tak pogled, se moramo najprej osvoboditi občutka žrtve ter si urediti življenje tako, da bomo po eni strani imeli občutek, da sami vplivamo nanj, po drugi pa bili povezani z družbo ter ji dali svoj prispevek oziroma pečat.
Ena od najpomembnejših stvari je izbrati delo, ki nas bo navdajalo z zadoščanjem in zadovoljstvom. Delo nam nudi okoliščine za udejanjanje ustvarjalnosti. Bolj ko smo ustvarjalni – kar pomeni, da ničesar ne počnemo zgolj rutinsko, temveč ob zavedanju vsakega trenutka v delo vnašamo delček sebe – bolj se čutimo izpolnjene in boljša je naša samopodoba.
Navadno pa počnemo ravno obratno. če nismo zadovoljni s pogoji – na primer, s plačo – najprej prekinemo tok ustvarjalnosti. S tem si naredimo medvedjo uslugo, saj se počutimo slabše, pa še delodajalcu potrdimo in dokažemo, da delamo manj, kot zmoremo (kar lahko vodi celo do izgube službe).
Ustvarjalnost je življenje. Ohranja nam bistre možgane, daje nam samozavest in spodbuja intuicijo. Ob njej se počutimo žive, sposobne in pomembne. Nikoli se ji ne odrecimo, še najmanj pa zaradi maščevanja ali dokazovanja.
Imejmo ves čas v mislih, da delamo zase, ne za šefa. če nismo zadovoljni s plačilom ali pogoji, tega ne uravnavajmo z manjšo zagnanostjo pri delu, temveč ravno obratno – s še boljšim delom. To je edini način, da nas bodo opazili in nam ponudili boljše pogoje; če ne sedanji delodajalec, pa kakšen drug.
Nezadovoljstvo v službi se navadno prenaša tudi na ostala področja. Raziskovalci so tudi ugotovili, da so kar štirje stresni dogodki od desetih povezani z denarjem. Zato se postavimo zase in si zagotovimo pogoje, kot nam pripadajo.
Ko bomo poskrbeli zase, pa pomagajmo še drugim, da bodo na življenje gledali skozi prizmo potencialov, ne strahov in morebitnih nevarnosti.
Predvsem pa je pomembno verjeti v dolgo in zdravo življenje, se ga veseliti in čutiti radost ob načrtovanju prihodnjih podvigov.
