Počitek
Znani rek pravi: »Rezultat ni le posledica dela, temveč tudi posledica počitka,« če si redno vzamemo čas za počitek, bo naša koncentracija boljša, manjša bo utrujeni in daljša bo lahko storilnost. Nenazadnje bo tudi naše počutje veliko boljše.
Tudi pri počitku moramo upoštevati ritem telesa. najpomembneje je, da prisluhnemo znakom, ki nam kažejo, kdaj je čas za odmor. Seveda lahko te znake tudi zavestno preslišimo; ali pa jih zaznamo in jih potem ne upoštevamo.
Če ne počivamo sproti, bomo vse “prinesli za seboj”.
Ko smo pod časovno obremenitvijo ali v polnem zagonu, se nam verjetno zdi zelo smiselno, da čim več časa namenimo produktivnemu delu in čim manj počivamo. Vendar bomo pozneje plačali davek.
Telo je izjemen mehanizem, ki se trudi prenašati vse naše muhe. Posebnim okoliščinam se zelo hitro prilagodi, kot so na primer preobremenitve. Dokler ga pretirano obremenjujemo le sem ter tja (in si potem privoščimo počitek, ki omogoči telesu potrebno obnovo) telesu še ne povzročamo veliko škode. Povsem drugače pa je, če telo obremenjujemo ves čas, na kar mu morda niti ne omogočamo, da bi si znova nabralo energijo.
Situacijo zopet lahko primerjamo z avtomobilom. Ko v časovni stiski tiščimo pedal za plin do konca, imamo verjetno dober občutek, saj se hitreje bližamo cilju. Ker smo osredotočeni le na čas, menimo, da imamo situacijo pod nadzorom in da vse poteka optimalno. Vendar se zaradi dolgotrajne obremenitve motorja pri visokih vrtljajih skrajšala življenjska doba vitalnih delov.
Enako deluje tudi telo. lahko ga ženemo do onemoglosti in navadno je celo tako, da se po intenzivnem dnevu ob koncu delovnega časa težko umirimo, zato mu ne namenimo potrebnega počitka. Dobesedno lahko čutimo adrenalin, ki se pretaka po žilah… in občutek imamo, da bi raje odšli na divjo zabavo, kot legli k počitku. Ali pa se nam zdi, da je vsaka ura, ko nismo osredotočeni na delo zapravljanje časa.
V takih okoliščinah lahko zabredemo v resne težave, saj smo toliko obremenili telo, da niti ne izražamo več potrebe po počitku, temveč je osredotočenost samo še na to, kako iztisniti zadnji atom moči.
Takrat je še posebej pomembno počivati, čeprav nam telo ne sporoča več, da potrebuje počitek. »Adrenalin dobesedno uničuje hormon DHEA,« opozarja Ragnar. »Vsi adrenalinski odvisniki so na hitrem vlaku, ki pelje v deželo starcev,« še dodaja…