Kaj se dogaja med spanjem
Spanje laiki povezujejo predvsem z nespečnostjo, trdnim spancem ali sanjami. Vendar pa ima spanje svoj ciklus in v vsaki fazi se odvijajo drugi procesi.
Uvodnemu delu – ki ga strokovno imenujejo prva stopnja ali faza ena – v katerem smo omotični, a še na pol budni, sledi druga faza, ki traja od 30 do 45 minut. V tej fazi že spimo, a je naš spanec rahel, zato se zlahka prebudimo.
Sledita fazi tri in štiri, v katerih trdno spimo. Imenujemo ju fazi trdnega ali globokega spanca. Takrat možgani delujejo na zelo nizki frekvenci (delta) in nas je težko prebuditi. Globoko spanje traja približno 45 minut, nakar po kratki vrnitvi v drugo stopnjo sledi faza sanjanja ali faza REM. Um je dejaven, telo pa – razen manjših mišic na obrazu in na prstih – nepremično.
Sanje burijo duhove že tisočletja. V sanjah mnogokrat podoživljamo dnevne pogovore, razmišljanja, novice, televizijske oddaje in podobno. V tem ni nič preroškega, temveč um zgolj skuša odvreči nepotrebno nakopičeno navlako, da lahko naslednji dan začnemo znova.
Če se sredi sanj zbudimo ali če se jih zjutraj živo spominjamo, lahko občutke, ki smo jih ob tem doživljali, vlečemo še dolgo v dan. Zato je zelo pomembno, da smo že zjutraj telesno dejavni in se nadihamo svežega zraka, s čimer zaključimo to poglavje. Temu služi jutranja rutina.
Seveda je tudi možno, da se v sanjah oglasi intuicija in nam da koristen nasvet ali svarilo. Vendar pa mora imeti um pogoje, da lahko deluje v to smer. Predvsem ga ne smemo preveč obremeniti s strahovi in skrbmi. Če se pred spanjem sprostimo in umirimo ter v misli vsadimo vprašanje, na katerega želimo odgovor, pa nam lahko podzavest v sanjah ponudi nasvet.
Vendar se ne smemo ustrašiti, če bomo želeli v sanjah od podzavesti dobiti sporočilo v zvezi z neko dilemo, potem bomo sanjali o vojnah, nesrečah, težavah,… ter se zbudili izčrpani. Obstaja velika verjetnost, da je um le »odmetaval« nakopičene misli in čustva, ki smo jih prevzeli ob gledanju filma ali razmišljanju, kako bomo plačali račune.
Na začetku noči so obdobja trdnega spanca daljša in lahko trajajo kar celo uro. Bolj ko se noč poveša proti jutru, krajše so faze trdnega spanca in daljše so faze sanjanja. Na primer, zadnja faza REM je lahko dolga eno uro, medtem ko prva traja le nekaj minut. Po času trajanja se fazi trdnega spanca in sanjanja priti jutru ravno zamenjata. V noči zdravega, krepkega spanca se premaknemo iz prve faze v četrto ter potem naprej v REM fazo približno v devetdesetih minutah, na kar se celoten cikel ponovi. V eni noči se zvrsti štiri do šest takih ciklov. Zaporedje faz ostaja nespremenjeno, ne glede na to, kdaj ležimo v postelji.
Sorodne povezave:
Sanje se lahko razvijajo tudi na podlagi našega vsakodnevnega doživljanja.
