Med postaranim in mladostnim telesom je samo ena bistvena razlika
Katera je najočitnejša razlika v delovanju mladostnega in postaranega telesa? Peter Ragnar izpostavlja en sam dejavnik: količina hormonov oziroma hormonsko ravnovesje.
Pravi, da so raziskovalci odkrili, da je to odločilni dejavnik, ki ustvari razliko med onemoglim, utrujenim in izrabljenim organizmom ter mladostnim in vitalnim telesom. Raven hormonov odraža vse, kar smo počeli in še počnemo v življenju. Lahko bi tudi rekli, da je to in odraz in rezultat človekovih navad.
S tem mislim praktično vse, kar počnemo: prehrano, gibanje, življenjski slog, raven in količino stresa, spanje, počitek in tako naprej.
Ragnar poudarja, da sta pomembna predvsem dva »hormona mladosti«: DHEA in rastni hormon. Največ rastnega hormona imamo v dvajsetih letih, potem pa njegova koncentracija naglo upada. Pri starosti šestdeset let ga imamo lahko le še 15% nekdanje najvišje vrednosti.
Največji krivec za naglo upadanje koncentracije obeh hormonov je hormon kortizol, ki se izloča ob telesnem in duševnem stresu in dobesedno uničuje DHEA. Poleg tega se z leti tudi češerika skrči in poapni, kar negativno vpliva na hipofizo, ki izloča rastni hormon. Mimogrede, obstajata dva enostavna načina, kako lahko ohranjamo hipofizo zdravo in dejavno: prvi je telovadba, drugi pa zadostna količina spanja.
Količina rastnega hormona je tudi tesno povezana s hidracijo telesa, saj ta hormon zagotavlja telesu ohranjanje dovolj velike količine vode v tkivih. Zato se z leti, ko se zmanjšuje količina rastnega hormona, zmanjšuje tudi količina vode v telesu. Vemo, da dojenčkovo telo sestavlja okoli 90% vode, telo mladostnika okoli 80%, odraslega 60%, pri starejših ljudeh pa lahko ta vrednost pade celo na 40%.
Zanimiva je tudi povezava med uživanjem sladkorja in hormonom DHEA. Znanstveniki so ugotovili, da se ob povečevanju količine insulina količina DHEA zmanjšuje.
