Danes imamo na voljo praktično vse in svetovni splet (internet) nas je zbližal s celotnim svetom. Štiriindvajset ur dnevno lahko kupimo izdelek v trgovini na oddaljeni celini, se pogovarjamo z ljudmi na kateri koli lokaciji, informacije z drugega konca sveta so nam na voljo isti trenutek kot lokalnim prebivalcem in tako naprej.

Več možnosti ko imamo, večja je zmeda. Svetovni splet postaja – poleg največje baze podatkov – tudi odlagališče frustracij… »koš za smeti« razočaranih posameznikov, ki se želijo izpovedati… poligon za dokazovanje lastnih prepričanj ter iskanje somišljenikov… tarča za nasprotovanje uveljavljenim mnenjem ali utečenim dogmam… plodna zemlja za sejanje strahov in tako naprej.

Kot povsod drugod, lahko tudi na področju zdravja najdemo nasprotujoča si mnenja o domala vsaki stvari. Težava je v tem, da niti strokovnjaki niso več enotni. Na primer, večina zagovarja pitje vode, ameriški zdravnik William Campbell Douglass II. pa temu nasprotuje. »V dvajsetih letih nisem popil kozarca vode,« trdi Douglass in sprašuje »katera raziskava je potrdila, da pitje velikih količin vode pomaga ohranjati zdravje?«

Sklicujoč se na strokovnjaka Zveznega inštituta za varovanje zdravja (National Institute of Health), pravi, da dobi povprečen odrasel človek vso vodo, ki jo potrebuje, iz hrane. Še več, pitje velikih količin vode naj bi škodovalo ledvicam, povečalo tveganje za kap in za zgodnji pojav Alzheimerjeve bolezni. – Več o vodi.

Dodatna težava je v tem, da doktor Douglass ni »kakšen posebnež med zdravniki«, temvečtemveč uživa velik ugled v strokovnih krogih. Poimenovali so ga »vest sodobne medicine«, Ameriško zvezno zdravstveno združenje (U.S. National Health Federation) pa mu je podelilo laskavi naziv zdravnik leta.

Podobne nasprotujoče si trditve lahko najdemo za domala vsako stvar: uživanje prehranskih dopolnil, soje, paradižnika, krompirja, mesa, telesno vadbo… kot bi bil svet razdeljen v dve skupini. Prva nekaj vneto zagovarja, druga ji ostro nasprotuje. Mimogrede, enako je z nasveti na tej strani. Če boste iskali 100% potrditev, da nekaj drži, jo boste le stežka našli.

Cilj takšnih ljudi ni ugotavljanje resničnih dejstev, temveč s spodbijanjem nasprotnega mnenja uveljavljati svoje. Gre za boj, kdo ima bolj prav. V tej bitki dokazovanja pa je vedno najbolj oškodovan potrošnik, ki postaja čedalje bolj zmeden.

Neskončna paleta možnosti je postala tudi priročen izgovor, da se ne lotimo česa novega, oziroma odlično opravičilo za ohranjanje obstoječih navad. Namesto da bi raziskali tri najboljše možnosti, se odločili za eno in jo začeli udejanjati, se zapletemo v neskončno iskanje in primerjanje prednosti ter koristi.

Ko nastopi čas za akcijo, se je ponavadi ne lotimo, temveč raje še malo pobrskamo, če smo slučajno kaj izpustili ali zamudili. Seveda, vsako brskanje nam odkrije še nekaj dodatnih možnosti in zgodba se nikoli ne konča. Bolj ko iščemo, več potencialnih rešitev najdemo.

To lahko ponazorimo s kopanjem luknje na vrtu. Vzemimo, da želimo izkopati meter globoko luknjo. Ko skopljemo dvajset centimetrov v globino, ugotovimo, da je pol metra stran zemlja veliko mehkejša in da bi nam tista lokacija celo še bolj ustrezala.

Navdušeno zasujemo prvo luknjo in zasadimo lopato v svežo zemljo na novi lokaciji. A kaj, ko že po nekaj minutah kopanja nekaj metrov stran zagledamo idealno lokacijo. Kaj nam preostane? Zasujemo še to luknjo in se lotimo kopanja nove.

Čeprav imamo občutek, da smo čedalje bliže cilju, rezultat tega ne potrjuje. Če bi vztrajali pri prvi luknji, bi bilo delo že zdavnaj opravljeno… Zdaj pa smo – po desetih delno izkopanih in zasutih luknjah – spet tam, kjer smo bili pred nekaj urami: na začetku.

Vložili smo veliko časa in energije, a še vedno ni rezultata.

To ni prava pot. Nikoli ne bomo našli idealne stvari, ki bi nam bila pisana na kožo (beri: take, v katero ne bi bilo treba vložiti nobenega truda in ničesar spremeniti, rezultati pa bi se sami od sebe močno izboljšali).

Zato ne raziskujte preveč. Postavite si kriterije in izberite nekaj najboljših možnosti. Potem se odločite za eno od njih in v polnosti sprejmite izkušnjo. Če se ne morete odločiti, vrzite kovanec, saj so, očitno, vse možnosti zelo dobre.

V trenutku odločitve pozabite na vse ostalo in od tedaj naprej usmerite vso svojo energijo izključno v delovanje. Luknja na vrtu se ne bo izkopala sama od sebe… in tudi vaše telo se ne bo obnovilo samo od sebe, če mu ne boste omogočili pravih pogojev.

Obstaja pa tudi nasprotna skrajnost. Včasih se počutimo ujete v določeno realnost. Lahko imamo celo občutek, da nimamo izbire, na primer na delovnem mestu, pri višini dohodkov in podobno.

Vendar ni tako. Morda je res videti, da nimamo izbire… a samo, dokler smo pripravljeni delovati le v okviru svojih utečenih navad in si ne dovolimo pogledati prek lastnih omejitev.

Na primer, če ste dober delavec, lahko poiščete novo službo. Lahko se dodatno izobrazite in se pomaknete više na karierni lestvici, ali pa si poiščete dodatno zaposlitev. Če imate občutek, da v domačem kraju ne uživate dovolj veljave, se lahko preselite. Predvsem pa lahko v službi daste vse od sebe – tako, da boste postali nepogrešljivi.

Za dobrega delavca se vedno najde delovno mesto. Vendar večina ljudi ni pripravljena gledati na svoje udejstvovanje dovolj široko, oziroma se spremeniti.

Vedno obstaja druga možnost. Le odločiti se je treba in začeti delovati.

vir: knjiga »Zdravje 1«, Nikola Grubiša