Daljši čas žvečenja vpliva na hitrejši občutek sitosti
če podaljšate čas žvečenja, tudi dalj časa jeste. To je naslednji cilj: ne v eni sapi »zmazati« vsega s krožnika, temveč se po vsakem grižljaju vprašajte, ali imate morda že dovolj. Prehranjevanje ni hitrostno tekmovanje – čeprav je tudi to eden od vzorcev, ki so nam jih vcepili v mladosti: Kdor bo prvi pojedel, bo zlata ptička.
Kar nekaj zanimivih stvari se utegne zgoditi. Na primer, ker telo potrebuje okoli dvajset minut, da odda sporočilo o sitosti, boste s podaljšanjem obroka prej začutili sitost. če je do sedaj vaš obrok trajal manj kot dvajset minut in ste imeli v sebi program »Jem toliko časa, dokler nisem sit«, je bilo nemogoče doseči ta občutek v času trajanja obroka.
Sporočilo o sitosti namreč pride iz možganov kot posledica povišane ravni glukoze zaradi prebavljene hrane, ne pa iz želodca, ki »poka po šivih«. če bi se potrudili in počakali na ta občutek ter takrat nehali jesti, bi pojedli bistveno manj.
Mnogi pa tega sporočila niti ne prepoznajo, ker že prej dosežejo občutek polnega želodca, kar si razlagajo kot sitost.
Skoraj gotovo je, da boste ob daljšem žvečenju pojedli manj, pri čemer bo vaši lakoti – pa tudi apetitu – prav tako zadoščeno.
