Naši predniki so že 30.000 let pred našim štetjem na karte risali poti zvezd čez nočno nebo, kar dokazujejo najdeni koščki kosti, na katerih je označeno potovanje zvezd. Prvi, ki so ugotovili, da zvezde potujejo po ustaljeni poti, planeti pa ne, so bili Kaldejci iz Asirije.

Videli so, kako planeti – Luna, Venera, Merkur, Mars, Jupiter in Saturn – potujejo mimo vedno enako postavljene skupine zvezd, kar so poimenovali sozvezdje, pa tudi da so dogodki v življenju ljudi povezani s prehajanjem planetov. Ko je planet potoval skozi neko sozvezdje, je vedno prišlo do podobnih dogodkov: ko so na primer ljudje lahko videli Mars, so bili bolj bojeviti – zato so Mars imenovali bog vojne. Venera pa je ljudi spodbudila k miru in harmoniji, zato je postala boginja ljubezni. Tako je okoli 7. stoletja pred našim štetjem nastal tudi temelj astrologije.

Gibanje zvezd in planetov so spremljali v daljših obdobjih in odkrivali tudi manj očitne povezave med njihovim položajem na obzorju in človekovo naravo. Astrologija je sčasoma postala del vsakdanjega življenja. Ljudje so ugotovili, da je jasnovidnost in prerokbe mogoče koristno izrabiti za izboljšanje in napovedovanje odnosov med podaniki in vladarji, državami in kraljestvi. Tako se je astrologija uveljavila za vse večne čase.